1Tedaj bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ktere so vzele svetilnice svoje in so šle ženinu naproti. 2Pet od njih je bilo modrih, in pet trapastih. 3Tiste, ktere so bile trapaste, vzele so svetilnice svoje, in olja niso vzele s seboj. 4Modre so pa vzele olje v posodah svojih s svetilnicami svojimi vred. 5Ko se je pa ženin mudil, podremale so vse in pospale. 60 polnoči pa nastane hrup: Glej, ženin gre; izidite mu naproti. 7Tedaj vstanejo vse te device, in olepšajo svetilnice svoje. 8Trapaste pa rekó modrim: Dajte nam od olja svojega, ker naše svetilnice gasnejo. 9Modre jim pa odgovoré in rekó: Da zmanjka nam in vam: Pa pojdite rajše k prodajavcem in si kupite. 10Ko so pa odšle kupovat, pride ženin; in tiste, ktere so bile pripravljene, vnidejo ž njim na svatovščino: in vrata se zapró. 11Poslej pa pridejo tudi druge device, govoreč: Gospod, gospod, odpri nam: 12On pa odgovorí in reče: Resnično vam pravim, ne poznam vas. 13Čujte torej, ker ne véste ne dneva ne ure, obklej pride sin človečji. 14Kakor je namreč človek, odpravljajoč se na pot, poklical hlapce svoje, in jim je izročil premoženje svoje, 15In dal enemu pet talentov, enemu pa dva, a enemu enega, vsakemu po njegovej moči, in precej odpotoval. 16Tisti pa, ki je prejel pet talentov, šel je in je ž njimi gospodaril, in napravil je pet drugih talentov. 17Tako je tudi tisti, ki je prejel dva, tudi on dva druga pridobil. 18Tisti pa, ki je prejel enega, šel je in ga je zakopal v zemljo, in skril srebro gospodarja svojega. 19Črez mnogo časa pa pride gospodar teh hlapcev, in začne ž njimi računiti. 20Pa pristopi tisti, ki je prejel pet talentov, in prinese pet drugih talentov, govoreč: Gospod! pet talentov si mi dal; glej, pridobil sem ž njimi pet drugih talentov. 21Gospod njegov mu pa reče; Dobro, vrli in zvesti hlapec! v majhnem si bil zvest, postavil te bom nad veliko; vnidi v veselje gospodarja svojega. 22Pristopi pa tudi tisti, ki je prejel dva talenta, in reče: Gospod! dva talenta si mi dal; glej, pridobil sem ž njima dva druga talenta. 23Gospodar njegov mu reče: Dobro, vrli in zvesti hlapec! v majhnem si bil zvest, postavil te bom nad veliko; vnidi v veselje gospodarja svojega. 24Pristopi pa tudi tisti, ki je prejel eden talent, in reče: Gospod! vedel sem te, da si trd človek, in žanješ, kjer nisi posejal, in pobiraš, kjer nisi raztresel. 25Pa sem se zbal, in šel sem, in skril sem talent tvoj v zemljo; glej, tu imaš svoje. 26Gospodar njegov mu pa odgovorí in reče: Hudobni in leni hlapec! vedel si, da žanjem, kjer nisem posejal, in pobiram, kjer nisem raztresel; 27Torej bi bil moral ti dati srebro moje menjalcem: in kedar bi bil jaz prišel, vzel bi bil svoje z dobičkom. 28Vzemite mu torej talent, in dajte tistemu, kteri ima deset talentov. 29Kajti vsakemu, kdor ima, dalo se bo, in preveč mu bo; kdor pa nima, odvzelo mu se bo tudi to, kar ima. 30In nepridnega hlapca vrzite v najkrajnjo temo: tam bo jok in škripanje z zobmí. 31Kedar pa pride sin človečji v slavi svojej, in vsi sveti angelji ž njim, tedaj se bo usedel na prestol svoje slave. 32In pred njim se bodo zbrali vsi narodi; in ločil jih bo enega od drugega, kakor odločuje pastir ovce od kozlov. 33In postavil bo ovce sebi na desno, a kozle na levo. 34Tedaj poreče kralj tistim na desnici svojej: Pridite, blagoslovljeni očeta mojega! prejmite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka sveta. 35Kajti lačen sem bil, in dali ste mi jesti; žejen, in napojili ste me; gost sem bil, in sprejeli ste me; 36Nag, in oblekli ste me; bolen, in obiskali ste me; v ječi sem bil, in prišli ste k meni. 37Tedaj mu bodo odgovorili pravični, govoreč: Gospod! kedaj smo te videli lačnega, in smo te nasitili? ali žejnega, in smo te napojili? 38Kedaj smo te pa videli gosta, in smo te sprejeli? ali nagega, in smo te oblekli? 39Kedaj smo te pa videli bolnega, ali v ječi, in smo prišli k tebi? 40In kralj bo odgovoril in jim poreče: Resnično vam pravim, karkoli ste storili enemu teh najmanjih mojih bratov, storili ste meni. 41Tedaj poreče tudi tistim na levici: Pojdite od mene, prekleti! v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in angeljem njegovim. 42Kajti lačen sem bil, in niste mi dali jesti; žejen, in niste me napojili; gost sem bil, in niste me sprejeli; 43Nag, in niste me oblekli; bolen, in v ječi, in niste me obiskali. 44Tedaj mu bodo odgovorili tudi oni, govoreč: Gospod! kedaj smo te videli lačnega, ali žejnega, ali gosta, ali nagega, ali bolnega, ali v ječi, in ti nismo postregli? 45Tedaj jim bo odgovoril, govoreč: Resnično vam pravim, karkoli niste storili enemu teh najmanjih, niste meni storili. 46In ti pojdejo v večno trpljenje; pravični pa v večno življenje.