1In ko se približajo Jeruzalemu, in pridejo v Betfago k Oljskej gori, tedaj pošlje Jezus dva učenca, 2In reče jima: Pojdita v vas, ki vama je nasproti; in precej bosta našla oslico privezano, in žrebe ž njo: odvežita ji, in pripeljita k meni. 3In če vama kdo kaj reče, porečeta: Gospod ji potrebuje; in precej ji bo poslal. 4Vse to se je pa zgodilo, da se izpolni, kar je rečeno po preroku, kteri pravi; 5"Recite Sionskej hčeri: Glej, kralj tvoj gre k tebi, krotek, in sedí na oslici in žrebetu sinu oslice pod jarmom." 6Učenca pa odideta in storita, kakor jima je Jezus ukazal. 7In pripeljeta oslico in žrebe, ter položé na nji oblačila svoja in ga posadé na nji. 8Mnogo ljudstva pa pogrne oblačila svoja po poti; a drugi so sekali veje z dreves, ter jih stlali po poti. 9A ljudstvo, ktero je šlo pred njim in za njim, vpilo je, govoreč: Hosana sinu Davidovemu! Blagoslovljen, kteri gre v imenu Gospodovem! Hosana na višavah! 10In ko vnide v Jeruzalem, zgane se vse mesto, govoreč: Kdo je ta? 11Ljudstvo je pa pravilo: Ta je prerok Jezus, iz Nazareta Galilejskega. 12In Jezus vnide v tempelj Božji, in izžene vse, kteri so v tempeljnu prodajali in kupovali, in prevrne mize menjalcem, in klopí tistim, kteri so prodajali golobe. 13In reče jim: Pisano je: "Dom moj se imenuje dom molitve;" a vi ste naredili iž njega "jamo razbojniško." 14Pa pristopijo k njemu v tempeljnu slepci in hromi; in uzdravi jih. 15Ko pa vidijo véliki duhovni in pismarji čudeže, ktere storí, in otroke, da vpijejo v tempeljnu, in govoré: Hosana sinu Davidovemu! razjezé se. 16In rekó mu: Slišiš li, kaj ti pravijo? Jezus jim pa reče: Dà! Niste li nikoli brali: "Iz ust nedoraslih in dojencev napravil si hvalo?" 17Ter jih pustí in odide iz mesta v Betanijo, in tu prenoči. 18Zjutraj pa, vračajoč se v mesto, postane lačen. 19In ugledavši kraj poti eno smokvo, pride k njej, in ničesar ne najde na njej, razen samo listje; in reče jej: Nikoli več naj ne bo na tebi sadú na vekomaj! In usahnila je smokva precej. 20In videvši to učenci, začudijo se, govoreč: Kako precej je usahnila smokva! 21Jezus pa odgovorí in jim reče: Resnično vam pravim: Če imate vero in ne dvomite, ne boste storili tega samo smokvi, nego če tudi rečete tej gori: Vzdigni se, in vrzi se v morje! zgodilo se bo. 22In vse, karkoli v molitvi prosite, če verujete, boste prejeli. 23In ko je prišel v tempelj in je učil, pristopijo k njemu véliki duhovni in ljudski pismarji, govoreč: S kakošno oblastjo delaš to? in kdo ti je dal to oblast? 24Jezus pa odgovorí in jim reče: Vprašal vas bom tudi jaz eno besedo; in če mi jo poveste, povedal bom tudi jaz vam, s kakošno oblastjo to delam. 25Odkod je bil krst Janezov? z neba, ali od ljudî? 26Oni so pa sami s seboj premišljevali, govoreč: Če rečemo: Z neba, poreče nam: Za kaj mu torej niste verovali? Če pa rečemo: Od ljudî, bojimo se ljudstva; kajti vsi imajo Janeza za preroka. 27Ter odgovoré Jezusu in rekó: Ne vémo. Tudi on jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakošno oblastjo to delam. 28Kaj se vam pa zdí? Imel je človek dva sina. In pristopivši k prvemu, reče: Sin, pojdi, delaj danes v vinogradu mojem. 29On pa odgovorí in reče: Ne čem. Potem se pa razkesá, in odide. 30In pristopivši k drugemu, reče ravno tako. On pa odgovorí in reče: Pojdem, gospod! In ni šel. 31Kteri teh dveh je očetu voljo izpolnil? Rekó mu: Prvi. Jezus jim reče: Resnično vam pravim, da pojdejo mitarji in kurbe pred vami v kraljestvo Božje. 32Kajti prišel je k vam Janez po poti pravice, in niste mu verjeli; mitarji in kurbe so mu pa verjeli, in ko ste vi to videli, niste se potem razkesali, da bi mu bili verjeli. 33Čujte drugo priliko! Bil je neki človek gospodar, kteri je zasadil vinograd, in ga ogradil s plotom, in izkopal v njem klet, in sezidal stolp, ter ga izročil vinogradnikom, in odpotoval. 34Ko se pa približa čas sadú, pošlje hlapce svoje k vinogradnikom, da prejmó sad njegov. 35In vinogradniki zgrabijo hlapce, in enega pretepó, enega pa ubijejo, a enega kamenjajo. 36Zopet pošlje druge hlapce, kterih je bilo več od prvih, in ž njimi storé ravno tako. 37Potem pa pošlje k njim sina svojega, govoreč: Sina se bodo bali. 38Ko pa ugledajo vinogradniki sina, rekó med seboj: Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga, in prilastimo si dedovino njegovo! 39Ter ga zgrabijo in vržejo ven iz vinograda, in ubijejo. 40Kedar pride torej gospodar vinograda, kaj bo storil tem vinogradnikom? 41Rekó mu: Hudobneže, njih bo hudo pogubil, in vinograd svoj bo izročil drugim vinogradnikom, kteri mu bodo dajali sad o svojem času. 42Jezus jim reče: Niste li nikoli v pismu brali: "Kamen, kterega so zidarji zavrgli, on je postal glava oglu; od Gospoda se je zgodilo to, in čudno je v očéh naših." 43Za to vam pravim, da se bo vam kraljestvo Božje odvzelo, in dalo se bo narodu, kteri donaša njegove sadove. 44In kdor na ta kamen pade, razbil se bo; a na kogar on pade, razdrobil ga bo. 45In slišavši véliki duhovni in Farizeji prilike njegove, spoznajo, da o njih govorí. 46In gledali so, da bi ga vjeli; ali zbojé se ljudstva, ker so ga imeli za preroka.