1In črez šest dnî vzeme Jezus Petra in Jakoba in Janeza brata njegovega, ter jih odpelje same posebej na visoko goro, 2In se pred njimi premení. In obraz njegov se zasveti kakor solnce, a oblačila njegova postanejo bela kakor luč. 3In glej, prikažeta jim se Mojzes in Elija, ter sta ž njim govorila. 4Peter pa odgovorí in reče Jezusu: Gospod! dobro nam je tu biti. Če hočeš, naredili bomo tu tri šatore, tebi enega, in Mojzesu enega, in Eliju enega. 5Ko je še govoril, glej, zakrije jih svetel oblak; in glej, glas iz oblaka, govoreč: Ta je sin moj ljubljeni, kteri je po mojej volji; njega poslušajte. 6In slišavši to učenci, padejo na obraz svoj in se zeló uplašijo. 7In pristopivši Jezus, dotakne se jih, in reče: Vstanite, in ne bojte se! 8Ko so pa oči svoje povzdignili, niso nikogar videli, razen Jezusa samega. 9In ko so stopali z gore, zapové jim Jezus, govoreč: Ne povejte nikomur, kar ste videli, dokler sin človečji ne vstane od mrtvih. 10In učenci njegovi ga vprašajo, govoreč: Kaj pravijo torej pismarji, da mora Elija poprej priti? 11Jezus pa odgovorí in jim reče: Elija bo prišel res poprej in bo vse uravnal; 12Ali pravim vam, da je uže Elija prišel in ga niso poznali, nego storili so ž njim, kar so hoteli: tako bo tudi sin človečji od njih trpel. 13Tedaj spoznajo učenci, da jim je rekel to za Janeza Krstnika. 14In ko pridejo k ljudstvu, pristopi k njemu človek in pred njim poklekne, 15In reče: Gospod, usmili se sina mojega! ker je mesečen in grozno trpí. Velikokrat namreč pade v ogenj, in velikokrat v vodo. 16In pripeljal sem ga učencem tvojim; in niso ga mogli uzdraviti. 17Jezus pa odgovorí in reče: O neverni in popačeni rod! doklej bom z vami? doklej vas bom trpel? Pripeljite mi ga sém! 18In Jezus mu zapretí; in hudič izide iž njega, in mladenič je ozdravel od tega časa. 19Tedaj pristopijo učenci k Jezusu in mu rekó na samem: Za kaj ga nismo mogli mi izgnati? 20Jezus jim pa reče: Za voljo nevere vaše. Kajti resnično vam pravim: Če imate za gorušično zrno vere, porečete tej gori: Premakni se odtod tje! in premaknila se bo; in nič vam ne bo nemogoče. 21Ta rod pa ne izide, razen z molitvijo in postom. 22Ko so pa hodili po Galileji, reče jim Jezus: Sin človečji bo izdan ljudém v roke; 23In umorili ga bodo, in tretji dan bo vstal od smrti. In bili so zeló žalostni. 24Ko pa pridejo v Kapernaum, pristopijo k Petru tisti, ki so pobirali davek, in rekó: Ali vaš učenik ne plačuje davka? 25Reče: Dà. In ko vnide v hišo, prehití ga Jezus, govoreč: Kaj ti se zdí, Simon? Od kterih pobirajo zemeljski kralji colnino ali davek? od sinov svojih, ali od tujcev? 26Peter mu pravi: Od tujcev. Jezus mu reče: Torej so sinovi svobodni. 27Da jih pa ne pohujšamo, pojdi k morju in nastavi trnik; in prvo ribo, ki se vjame, vzemi in jej odpri usta, ni našel boš groš: vzemi ga, in daj jim za me in za se.