1In zopet vnide v shajališče, in bil je tam človek, kteri je imel suho roko. 2In pazili so na-nj, če ga bo uzdravil v soboto, da bi ga zatožili. 3Pa reče človeku, kteri je imel suho roko: Stopi na sredo! 4In reče jim: Ali se sme v soboto dobro storiti, ali hudo storiti? življenje oteti, ali pogubiti? Oni so pa molčali. 5In pogledavši po njih okoli z jezo, milovaje trdovratnost njih srca, velí človeku: Stegni roko svojo! Pa stegne, in roka njegova je bila zdrava kakor druga. 6In Farizeji izidejo, ter se precej s Herodovci za-nj posvetujejo, kako bi ga pogubili. 7Ali Jezus odide z učenci svojimi k morju; in velika množica iz Galileje je šla za njim, in iz Judeje, 8In iz Jeruzalema, in iz Idumeje, in z one strani Jordana: in kteri so prebivali okoli Tira in Sidona: množica velika, ko so slišali, kakošne rečí dela, prišli so k njemu. 9Pa reče učencem svojim, naj mu bo ladjica pripravljena, za voljo ljudstva, da ga ne bi stiskali. 10Kajti veliko jih je uzdravil, tako, da so padali na-nj, da bi se ga dotikali, kterikoli so imeli bolezni; 11In nečisti duhovi, ko so ga videli, padali so pred njim, in kričali so, govoreč: Ti si sin Božji. 12In zeló jim je pretil, naj ga ne razglasé. 13In izide na goro, in pokliče k sebi, ktere je on hotel; ter pridejo k njemu. 14In postavi jih dvanajst, da bi bili ž njim, in da bi jih poslal oznanjevat; 15In bi imeli oblast uzdravljati bolezni, in izganjati hudiče. 16Simona, in dá mu ime Peter; 17In Jakoba sina Zebedejevega, in Janeza brata Jakobovega; in dá jima ime Boanerges, to je: Sinova gromova. 18In Andreja, in Filipa, in Jerneja, in Matevža, in Tomaža, in Jakoba sina Alfejevega, in Tadeja, in Simona Kananičana. 19In Juda Iškarijana, kteri ga je tudi izdal. 20In pridejo v hišo; in snide se zopet ljudstvo, tako, da še kruha niso mogli pojesti. 21In slišavši to rojaki njegovi, šli so, da bi ga vjeli; kajti govorili so: Iz sebe je. 22In pismarji, kteri so bili prišli iz Jeruzalema, pravili so: Belzebula ima, in: S poglavarjem hudičev izganja hudiče. 23In poklicavši jih k sebi, govoril jim je v prilikah: Kako more satan satana izganjati? 24In če se kraljestvo samo zoper sebe razdvojí, ne more ostati to kraljestvo; 25In če se dom sam zoper sebe razdvojí, ne more ostati ta dom; 26In če je vstal satan sam zoper sebe, in se je razdvojil, ne more ostati, nego po njem je. 27Nikdor ne more močnemu vniti v hišo in mu posode pobrati, če poprej močnega ne zveže, in tedaj bo okradel hišo njegovo. 28Resnično vam pravim, da se bodo vsi grehi odpustili sinovom človečjim, tudi kletvine, s kterimikoli bi prekleli Boga; 29Kdor se pa zarotí proti svetemu Duhu, nima odpuščanja na vekomaj, nego kriv je večne sodbe. 30Kajti govorili so: Nečistega duha ima. 31Ter pridejo bratje njegovi in mati njegova, in stoječ zunej, pošljejo k njemu, da ga pokličejo. 32In sedelo je ljudstvo okoli njega; in rekó mu: Glej, mati tvoja in bratje tvoji te zunej iščejo. 33In odgovorí jim, govoreč: Kdo je mati moja, ali bratje moji? 34In ozré se okrog po tistih, ki so sedeli okoli njega, in reče: Glej mati moja in bratje moji! 35Kajti kdorkoli storí voljo Božjo, on je brat moj in sestra moja in mati.