1In vstavši vsa množica njih, odpeljejo ga k Pilatu. 2In začnó ga tožiti, govoreč: Tega smo našli, da odvrača ljudstvo, in brani cesarju davek dajati, in pravi, da je on Kristus kralj. 3A Pilat ga vpraša, govoreč: Ti si kralj Judovski? On pa odgovarjajoč, reče mu: Ti praviš. 4In Pilat reče vélikim duhovnom in ljudstvu: Na tem človeku ne nahajam nobene krivice. 5Oni so pa še bolj silili, govoreč: Ljudstvo punta, učeč po vsej Judeji, počenši od Galileje do sém. 6Pilat pa, slišavši Galilejo, vpraša, če je ta človek Galilejec. 7In ko zvé, da je izpod oblasti Herodove, pošlje ga k Herodu, kteri je tudi bil te dní v Jeruzalemu, 8Herod pa ugledavši Jezusa, razveseli se zeló; kajti uže davno ga je želel videti, ker je bil veliko o njem slišal: in nadejal se je, da bo videl kakošen čudež od njega. 9In vpraševal ga je veliko rečî; ali on mu ni ničesar odgovarjal. 10A véliki duhovni in pismarji so stali, in trdo so ga tožili. 11A zasramotivši ga Herod z vojaki svojimi, in nasmejavši mu se, obleče mu belo oblačilo, in pošlje ga nazaj k Pilatu. 12In ta dan sta se Pilat in Herod sprijaznila med seboj; kajti poprej sta se bila sovražila. 13A Pilat sklicavši vélike duhovne in starešine in ljudstvo, 14Reče jim: Pripeljali ste mi tega človeka, da odvrača ljudstvo; in glej jaz sem ga pred vami izprašal, in nobene krivice nisem našel na tem človeku v tem, za kar ga tožite. 15Pa tudi Herod ne; kajti poslal sem vas bil k njemu, in glej, nič ni storil, kar bi bilo smrti vredno. 16Bičal ga bom torej in izpustil. 17Moral je pa na vsak praznik velikonočni, izpustiti jim enega jetnika; 18Ali vse ljudstvo zavpije, govoreč: Vzemi tega, izpustí pa nam Baraba! 19(Kteri je bil za voljo neke vstaje, ktera je bila v mestu, in za voljo umora vržen v ječo.) 20Pilat jih torej zopet ogovorí, hoteč izpustiti Jezusa. 21Oni so pa vpili: Križaj ga! križaj! 22In reče jim v tretje: Kaj pa je ta hudega storil? Nič smrti vrednega nisem našel na njem; bičal ga bom torej in izpustil. 23A oni so tiščali va-nj z velikim vpitjem, zahtevajoč, naj se razpnè na križ; in zmagovalo je vpitje njihovo in vélikih duhovnov. 24In Pilat razsodi, naj se zgodí, kar tirjajo. 25In izpustí jim tega, kteri je bil za voljo vstaje in umora v ječo vržen, za kogar so prosili; a Jezusa izročí njih volji. 26In ko so ga odpeljali, zgrabijo nekega Simona Cirenejca, kteri je šel s polja, in zadenejo mu križ, naj ponese za Jezusom. 27Šla je pa za njim velika množica ljudstva, in žén, ktere so jokale in tarnale za njim. 28Obrnivši se pa Jezus k njim, reče: Hčeri Jeruzalemske, ne jokajte za menoj, nego za seboj jokajte in za otroci svojimi; 29Kajti glej, prišli bodo dnevi, ko porekó: Blagor nerodovitnim, in telesom, ktera niso rodila, in prsom, ktera niso dojile! 30Tedaj bodo jeli praviti goram: Padite na nas! in gričem: Pokrijte nas! 31Kajti če se s sirovim lesom tako dela, kaj bo s suhim? 32Peljali so pa ž njim vred tudi dva druga, razbojnika, da ju umoré. 33In ko pridejo na mesto, ktero se imenuje Črepinjek, križajo tu njega, in razbojnika, enega na desno, a drugega na levo. 34A Jezus je govoril: Oče! odpusti jim; saj ne vedó, kaj delajo. Deleč pa obleko njegovo, vržejo kocko. 35In stalo je ljudstvo, in gledalo je. Zasmehovali so ga pa ž njimi tudi starešine, govoreč: Drugim je pomogel; naj pomore sebi, če je ta Kristus, izvoljenec Božji. 36Posmehovali so mu se pa tudi vojaki, in pristopali so in podajali mu ocet, 37In govorili so: Če si ti kralj Judovski, pomagaj si! 38Bil je pa tudi napis nad njim napisan z Grškimi in Latinskimi in Hebrejskimi pismeni: Ta je kralj Judovski. 39A eden od razbojnikov, ktera sta visela, preklinjal ga je, govoreč: Če si ti Kristus, pomagaj sebi in nama! 40Odgovarjajoč pa drugi, pretil mu je, govoreč: Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ko si sam tako obsojen? 41In midva sicer sva po pravici objosena; kajti prejela sva po delih svojih, kar sva zaslužila: ta pa ni nič hudega storil. 42In govoril je Jezusu: Spomeni se me, Gospod, kedar prideš v kraljestvo svoje. 43In reče mu Jezus: Resnično ti pravim, danes boš z menoj v raji. 44Bilo je pa okoli šeste ure, in tema nastane po vsem svetu do devete ure. 45In solnce otemní, in zagrinjalo tempeljna se pretrga na dvoje. 46In zaklicavši Jezus z močnim glasom, reče: Oče! v roke tvoje izročam dušo svojo. In rekši to, izdahne. 47Videvši pa stotnik, kar se je zgodilo, hvalil je Boga, govoreč: Zares, ta človek je bil pravičen. 48In vse ljudstvo, ktero se je bilo sešlo to gledat, ko so videli, kaj se godí, vrnejo se, trkajoč na prsi svoje. 49Stali so pa od daleč vsi znanci njegovi, in žene, ktere so bile ž njim prišle iz Galileje, ter so gledali. 50In glej, mož po imenu Jožef, svetovalec, mož dober in pravičen, 51(Ta se ni bil vjemal ž njih svetom, in njih dejanjem) iz Arimateje, mesta Judovskega, kteri je tudi sam pričakoval kraljestva Božjega: 52Ta pristopi k Pilatu, in zaprosi truplo Jezusovo. 53In sneme ga, in zavije ga v platno, in položí ga v grob iztesan, v kterem še nikoli nobeden ni bil položen. 54In dan je bil petek, in svitala je sobota. 55Šle so pa za njim tudi žene, ktere so bile ž njim prišle iz Galileje, in ogledale so grob, in kako je položeno truplo njegovo. 56Vrnivši se pa, pripravijo dišav in mire; in v soboto odpočijejo, po zapovedi.