1Pogledavši pa gor, videl je bogatine, da mečejo darove svoje v zakladnico. 2Videl je pa tudi eno vdovo ubogo, da je vrgla dva vinarja. 3Ter reče: Resnično vam pravim, da je ta uboga vdova vrgla več od vseh: 4Kajti vsi ti so vrgli od obilnosti svoje v dar Bogu, a ta je od uboštva svojega vrgla ves živež svoj, kterega je imela. 5In ko so nekteri pravili za tempelj, da je olepšan z lepim kamenjem in dragocenostmi, reče: 6Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamenu, kteri ne bi razpadel. 7In vprašajo ga, govoreč: Učenik, kedaj pa bo to? in kaj bo znamenje, kedar se ima to zgoditi? 8On pa reče: Varujte se, da vas ne premotijo! kajti veliko jih bo prišlo v ime moje, in porekó: Jaz sem! in: Čas se je približal! Ne hodite torej za njimi. 9Kedar boste pa slišali vojske in vstaje, ne uplašite se; kajti to se mora najprej zgoditi: ali konca ne bo precej. 10Tedaj jim je pravil: Vstal bo narod na narod, in kraljestvo na kraljestvo; 11In veliki potresi bodo po krajih in lakote in kuge, groza in znamenja velika bodo na nebu. 12A pred vsem tem bodo položili roke svoje na vas, in preganjali vas bodo in izdajali v shajališča in ječe, in vodili pred kralje in poglavarje, za voljo imena mojega. 13A to vam se bo zgodilo na pričevanje. 14Položite torej v srce svoje, da ne skrbite naprej, kako se boste zagovarjali; 15Kajti jaz vam bom dal usta in modrost, kterej ne bodo mogli nasprotovati, ne upirati se vsi nasprotniki vaši. 16Izdajali vas bodo pa tudi roditelji in bratje in sorodniki in prijatelji, in nektere od vas bodo umorili. 17In sovražili vas bodo vsi za voljo imena mojega. 18Pa las z glave vam ne bo poginil. 19H potrpljenjem svojim pridobivajte duše svoje. 20Kedar boste pa videli, da Jeruzalem oblega vojska, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo. 21Tedaj naj, kteri so v Judeji, odbežé na gore: in kteri so sredi njega, izidejo naj na polje; in kteri so na polji, naj ne hodijo va-nj. 22Kajti ti dnevi bodo dnevi maščevanja, da se izpolnijo vsa pisma. 23Gorjé pa nosečim in doječim v tistih dnéh; kajti velika nadloga bo na zemlji, in jeza nad tem narodom. 24In padali bodo od ostrice meča, in gonili jih bodo v sužnost po vseh narodih, in Jeruzalem bodo gazili pogani, dokler se ne izpolnijo časi poganov. 25In znamenja bodo v solncu, in mesecu in zvezdah, in narodom na zemlji žalost od obupa, šuma morskega in valovja; 26Ludjé bodo mrli od strahu in pričakovanja tega, kar ima na zemljo priti: kajti sile nebeške se bodo pregibale. 27In tedaj bodo ugledali sina človečjega, da gre na oblaku z veliko močjó in slavo. 28Ko se bo pa to jelo goditi, ozrite se gor in povzdignite glave svoje, ker se približuje odrešenje vaše. 29In pové jim priliko: Poglejte smokvo in vse drevje. 30Kedar vidite, da je uže pognalo, sami véste, da je pomlad uže blizu. 31Tako tudi vi, ko boste videli, da se to godí, védite, da je blizu kraljestvo Božje. 32Resnično vam pravim, da ne bo prešel ta rod, dokler se vse ne zgodí. 33Nebo in zemlja bosta prešla, a besede moje ne bodo prešle. 34Varujte se pa, da vam ne otežajo srca s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmí tega sveta, in vam ne pride ta dan iznenada. 35Kajti prišel bo kakor zanka na vse, kteri prebivajo na lici vse zemlje. 36Čujte torej vsak čas, in molite, da bi bili vredni ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in pred sinom človečjim stati. 37In po dnevi je učil v tempeljnu; a po noči je izhajal prenočevat na goro, ktera se imenuje Oljska. 38In dohajalo je vse ljudstvo zgodaj k njemu v tempelj poslušat ga.