1Med tem ko se je bilo zbralo na tisoče ljudstva, tako, da so eden po drugem gazili, začne govoriti učencem svojim: Najprej se varujte kvasú Farizejskega, kteri je hinavstvo. 2Nič pa ni skritega, kar se ne bo odkrilo; in skrivnega, kar se ne bo zvedelo. 3Za to se bo to, kar ste pravili v temi, slišalo na svetlem; in kar ste na uho šepetali v kletih, oznanjevalo se bo na strehah. 4Pravim pa vam prijateljem svojim: Ne bojte se jih, kteri ubijajo telo, a po tem ne morejo nič več storiti. 5Pokazal pa vam bom, koga se bojte: bojte se tistega, kteri ima oblast, po tem ko je ubil, zagnati v pekel. Dà, pravim vam, tega se bojte. 6Ne prodaja li se pet vrabcev za dva solda! in ne eden od njih ni pozabljen pred Bogom. 7A vam so tudi lasje na glavi vsi razšteti. Ne bojte se torej; vi ste bolji od mnogo vrabcev. 8Pravim vam pa: Vsak kdor bo spoznal mene pred ljudmí, spoznal bo tudi sin človečji njega pred angelji Božjimi; 9Kdor bo pa zatajil mene pred ljudmí, zatajil se bo pred angelji Božjimi. 10In vsak, kdor reče besedo zoper sina človečjega, odpustila mu se bo; a kdor se zarotí zoper Duha svetega, ne bo mu se odpustilo. 11Kedar vas pa popeljejo v shajališča in h gosposki in pred oblasti, ne skrbite, kako ali kaj bi odgovorili, ali kaj bi povedali: 12Kajti naučil vas bo Duh sveti tisti čas, kaj je treba reči. 13Reče pa mu nekdo izmed ljudstva: Učenik, reci bratu mojemu, naj razdeli z menoj dedovino. 14On mu pa reče: Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delilca med vama? 15In reče jim: Glejte in varujte se lakomnosti; kajti nikdor ne živí ob obilnosti imenja svojega. 16Pové jim pa priliko, govoreč: Nekemu človeku bogatemu obrodila je njiva; 17In premišljeval je v sebi, govoreč: Kaj bom storil, ko nimam kam spraviti letine svoje? 18Pa reče: To bom storil: podrl bom žitnice svoje, in naredil bom veče, in spravil bom tu vse pridelke svoje in blago svoje. 19Ter porečem duši svojej: Duša! veliko blaga imaš na veliko let; počivaj, jej, pij, veseli se. 20Reče pa mu Bog: Neumnež! to noč bom tirjal dušo tvojo od tebe; a kar si pripravil, čegavo bo? 21Tako, kdor sebi zaklade nabira, pa se ne bogati v Bogu. 22Reče pa učencem svojim: Za to vam pravim, da ne skrbite za življenje svoje, kaj boste jedli; tudi za telo svoje ne, kaj boste oblekli. 23Življenje je več kakor hrana, in telo več kakor obleka. 24Poglejte krokarje, da ne sejejo, in ne žanjejo; kteri nimajo kleti ne žitnice, in Bog jih živí: koliko bolji ste vi od tic? 25Kdo od vas pa skrbeč more postavi svojej primakniti en komolec? 26Če torej tudi najmanjega ne morete, čemu skrbite za drugo? 27Poglejte lilije, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo; pravim vam pa: Tudi Solomon v vsej slavi svojej se ni oblekel, kakor teh ena. 28Če pa travo na polji, ktera danes stojí, a jutri se meče v peč, Bog tako oblači, koliko bolj vas, maloverni? 29Tudi vi ne iščite, kaj boste jedli, ali kaj boste pili; in ne skrbite. 30Kajti vsega tega iščejo pogani: a oče vaš vé, da tega potrebujete. 31Nego iščite kraljestva Božjega, in vse to vam se bo pridalo. 32Ne boj se, mala čreda! kajti volja je očeta vašega dati vam kraljestvo. 33Prodajte imenje svoje, in dajte miloščino. Napravite si mošnje, ktere ne ostaré, zaklad na nebesih, kteri ne izgine, kjer se tat ne približuje, in tudi molj ne razjeda. 34Kajti kjer je zaklad vaš, tam bo tudi srce vaše. 35Bodi vam ledje opasano, in sveče prižgane; 36In vi podobni ljudém, kteri pričakujejo gospodarja svojega, kedaj se bo vrnil z ženitnine, da mu, kedar pride in potrka, precej odpró. 37Blagor tistim hlapcem, ktere bo našel gospodar, kedar pride, da čujejo. Resnično vam pravim, da se bo opasal in jih bo posadil, ter bo pristopil in jim bo stregel. 38In če pride o drugej straži, ali če o tretjej straži pride in bo našel tako, blagor tistim hlapcem. 39Vedite pa to, da ko bi vedel gospodar, o kterej straži bo prišel tat, čul bi, in ne bi dal podkopati hiše svoje. 40Za to bodite tudi vi pripravljeni; kajti sin človečji bo prišel ob uri, ko se vam ne bo dozdevalo. 41Reče pa mu Peter: Gospod, praviš li to priliko nam, ali vsem? 42Gospod pa reče: Kdo je torej zvesti in modri pristavnik, kterega je postavil gospodar nad družino svojo, naj jim daje hrano o svojem času? 43Blagor tistemu hlapcu, kterega bo našel gospodar, kedar pride, da tako dela. 44Resnično vam pravim, da ga bo postavil nad vsem imenjem svojim. 45Če pa reče ta hlapec v srcu svojem: Gospodarja mojega še ne bo! in začne pretepati hlapce in dekle, ter jesti in piti in pijančevati: 46Prišel bo gospodar tega hlapca o dnevu, ko ne pričakuje, in ob uri, ktere ne vé: in presekal ga bo, in del njegov bo položil z neverniki. 47Tisti pa hlapec, kteri je voljo gospodarja svojega vedel, pa se ni pripravil in tudi ni storil po volji njegovej, tepen bo zeló; 48A tisti, kteri ni vedel, pa je storil, kar je kazni vredno, tepen bo malo. Vsakemu pa, komur se je mnogo dalo, tirjalo se bo od njega mnogo; in komor so izročili mnogo, tirjali bodo od njega več. 49Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kaj hočem, če se je uže užgal? 50Ali s krstom se imam krstiti, in kako britko mi je, dokler se ne dopolni! 51Menite li, da sem prišel, da dam na zemljo mir? Ne! pravim vam, nego razpor. 52Kajti odslej jih bo pet v enej hiši razprtih, trije z dvema, in dva s tremi. 53Oče se bo razprl s sinom, in sin z očetom; mati s hčerjo, in hčer z materjo; tašča s sneho svojo, in sneha s taščo svojo. 54Pravil je pa tudi ljudstvu: Kedar vidite oblak, da vzhaja od zahoda, precej pravite: Dež bo! in zgodí se tako. 55In kedar jug, da vleče, pravite: Vroče bo! in zgodí se. 56Hinavci! lice zemlje in neba véste razločevati: tega časa pa kako ne razločujete? 57Za kaj pa tudi sami od sebe ne sodite, kar je prav? 58Kedar greš pa z zopernikom svojim k poglavarju, potrudi se po poti, da se ga rešiš: da te ne privleče k sodniku, in sodnik da te ne izročí beriču, in berič da te ne vrže v ječo. 59Pravim ti: Ne boš izšel odtod, dokler ne plačaš tudi zadnjega solda.