1In po tem je Jezus hodil po Galileji; kajti po Judeji ni hotel hoditi, ker so Judje gledali, da bi ga umorili. 2Bil je pa blizu praznik Judovski, postavljanje šatorov. 3Za to mu rekó bratje njegovi: Odidi odtod, in pojdi v Jeruzalem, da bodo videli tudi učenci tvoji deja tvoja, ktera delaš. 4Kajti kdor hoče imeniten biti, ne dela nobeden nič na skrivnem. Če takošne reči delaš, pokaži se svetu. 5Kajti tudi bratje njegovi niso verovali va-nj. 6Pa jim Jezus reče: Moj čas še ni prišel; vaš čas je pa vsegdar gotov. 7Vas ne more svet sovražiti: mene pa sovraži, ker jaz pričam za-nj, da so dela njegova hudobna. 8Vi pojdite na ta praznik; jaz še ne pojdem na ta praznik, ker se čas moj še ni izpolnil. 9In ko jim je to povedal, ostal je v Galileji. 10Ko so pa bratje njegovi odšli, tedaj odide tudi on na praznik, ne očitno, nego kakor skrivaj. 11Judje so ga torej na praznik iskali, in govorili so: Kje je on? 12In bil je za-nj velik prepir med ljudstvom. Kajti nekteri so pravili: Dober je; drugi so pa govorili: Ne! nego ljudstvo slepari. 13Vendar pa ni nihče očitno za-nj govoril, za voljo strahú Judovskega. 14Ali uže o polovici praznika izide Jezus v tempelj, ter je učil. 15In čudili so se Judje, govoreč: Kako ta pismo ume, ko se ni učil? 16Odgovorí jim Jezus in reče: Moj nauk ni moj, nego tega, kteri me je poslal. 17Če kdo hoče njegovo voljo izpolnjevati, razpoznal bo, je li ta nauk od Boga, ali jaz sam od sebe govorim. 18Kdor govorí sam od sebe, išče lastne slave; kdor pa išče slave tega, kdor ga je poslal, ta je resničen, in nepravičnosti ni v njem. 19Vam li ni Mojzes dal postave, in nihče od vas ne izpolnjuje postave? Za kaj me gledate umoriti? 20Ljudstvo odgovorí in reče: Hudiča imaš; kdo te gleda umoriti? 21Jezus odgovorí in jim reče: Eno delo sem storil, in vsi se čudite. 22In vendar vam je Mojzes dal obrezo, (ne da bi od Mojzesa bilo, nego od očakov), in v soboto obrezujete človeka, 23Če sprejme človek obrezo v soboto, da se postava Mojzesova ne prelomi: nad menoj pa se hudujete, da sem vsega človeka uzdravil v soboto? 24Ne sodíte po licu, nego pravično sodbo sodite. 25Tedaj so nekteri od Jeruzalemcev govorili: Ali ni ta tisti, kterega gledajo umoriti? 26In glej, očitno govorí, in nič mu ne rekó. Ali so mar starešine spoznali, da je ta res Kristus? 27To da za tega vémo, odkod je; Kristus pa, kedar pride, ne bo nihče vedel, odkod je. 28Pa zavpije Jezus, učeč v tempeljnu, in reče: In mene poznate, in véste, odkod sem; in sam od sebe nisem prišel: je pa resničen, kteri me je poslal, kogar vi ne poznate. 29A jaz ga poznam, ker sem od njega, in on me je poslal. 30In gledali so, da bi ga zgrabili, ali nihče ni položil na-nj roke, ker čas njegov še ni bil prišel. 31Veliko izmed ljudstva pa jih je verovalo va-nj, in govorili so: Kristus, kedar pride, bode li več čudežev storil, nego jih je ta storil? 32Farizeji zaslišijo, da se ljudstvo to za-nj pogovarja; in poslali so Farizeji in véliki duhovni hlapce, naj ga vjemó. 33Reče jim torej Jezus: Še malo časa sem z vami, pa pojdem k temu, kteri me je poslal. 34Iskali me boste, in ne boste me našli: in kjer sem jaz, tje vi ne morete priti. 35Pa rekó Judje med seboj: Kam pojde ta, da ga mi ne bomo našli? Ali pojde med razkropljene Grke, in bo učil Grke? 36Kakošna je ta beseda, ktero je rekel: Iskali me boste, in ne boste me našli; in kjer sem jaz, tje vi ne morete priti? 37A zadnji véliki dan praznika, stal Je Jezus, in vpil je, govoreč: Če je kdo žejen, pride naj k meni in pije. 38Kdor veruje v mé, kakor pravi pismo, tekle bodo iz telesa njegovega reke žive vode. 39(To je pa rekel za Duha, ki so ga imeli prejeti tí, kteri so verovali va-nj; kajti svetega Duha še ni bilo, ker Jezus še ni bil oslavljen.) 40In veliko izmed ljudstva, ko so slišali besedo, govorilo jih je: Ta je zares prerok. 41Drugi so pravili: Ta je Kristus. Drugi so pa govorili: Ali bo Jezus prišel iz Galileje? 42Ali ne pravi pismo, da bo Kristus prišel iz semena Davidovega, in iz Betlehema, trga kjer je David bil? 43In med ljudstvom nastane razpor za voljo njega. 44A nekteri od njih so ga hoteli zgrabiti; pa nihče ni položil na-nj rók. 45In hlapci pridejo k vélikim duhovnom in Farizejem; in ti jim rekó: Za kaj ga niste pripeljali? 46Hlapci odgovoré: Nikoli noben človek ni tako govoril, kakor ta človek. 47Pa jim Farizeji odgovoré: Ali ste tudi vi zapeljani? 48Je li kdo izmed starešin veroval va-nj, ali izmed Farizejev? 49Nego to ljudstvo, ktero zakona ne zná: prekleti so! 50Reče jim Nikodem, kteri je bil po noči prišel k njemu, in je bil eden od njih: 51Ali postava naša sodi človeka, če se poprej ne sliši od njega, in zvé, kaj je storil? 52Odgovoré in rekó mu: Nisi li tudi ti iz Galileje? Preglej in védi, da prerok iz Galileje ni vstal. 53Ter odidejo vsak na svoj dom.