1Bil je pa človek med Farizeji, Nikodem mu je bilo ime, starešina Judovski. 2Ta pride k Jezusu po noči, in reče mu: Rabi! vémo, da si od Boga prišel učenik; kajti nikdor ne more delati téh znamenj, ktera ti delaš, če ne bo Bog ž njim. 3Jezus odgovorí in mu reče: Resnično resnično ti pravim: Če se kdo na novo ne rodí, ne more videti kraljestva Božjega. 4Reče mu Nikodem: Kako se more človek roditi, ko je star? Jeli more drugoč vniti v telo matere svoje in se roditi? 5Jezus odgovorí: Resnično resnično ti pravim: Če se kdo ne rodí iz vode in Duha, ne more vniti v kraljestvo Božje. 6Kar se je rodilo iz telesa, telo je; in kar se je rodilo iz Duha, duh je. 7Ne čudi se, da sem ti rekel: Treba vam se je na novo roditi. 8Veter veje, kjer hoče, in glas njegov slišiš, pa ne véš, odkod prihaja in kam gre; tako je vsak, kdor se je rodil iz Duha. 9Nikodem odgovorí in mu reče: Kako more to biti? 10Jezus odgovorí in mu reče: Ti si učenik Izraelov, in tega ne véš? 11Resnično resnično ti pravim, da kar vémo, govorimo; in kar smo videli, pričamo: ali pričevanja našega ne sprejemate. 12Če vam pozemeljske reči pravim, in ne verujete: kako boste verovali, če vam bom pravil nebeške? 13In nikdor ni stopil na nebo, razen kdor je z neba sešel, sin človečji, ki je na nebu. 14In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako se mora tudi sin človečji povišati: 15Da kdorkoli veruje va-nj, ne pogine, nego da ima večno življenje. 16Kajti tako je Bog ljubil svet, da je sina svojega edinorojenega dal, da kdorkoli veruje va-nj, ne pogine, nego da ima večno življenje. 17Bog namreč ni poslal sina svojega na svet, da bi svet sodil, nego da se svet zveliča po njem. 18Kdor veruje va-nj, ne bo sojen; kdor pa ne veruje, sojen je uže, ker ne veruje v ime edinorojenega sina Božjega. 19Sodba je pa to, da je luč prišla na svet; ali ljudjé so bolj ljubili temo, nego luč: kajti njih dela so bila hudobna. 20Vsak namreč, kdor dela hudobno, sovraži luč, in ne hodi k luči, da se ne posvaré dela njegova; 21Kdor pa dela resnico, hodi k luči, da se dela njegova razodenejo, ker so v Bogu storjena. 22Po tem pride Jezus in učenci njegovi v Judejsko zemljo. In tu je prebival ž njimi in krščeval. 23Krščeval je pa tudi Janez v Enonu blizu Salima, ker je bilo tam veliko vode; in dohajali so, in krščeval jih je. 24Kajti Janez še ni bil vržen v ječo. 25Vstane pa vprašanje med učenci Janezovimi in Judi ob očiščevanji. 26Ter pridejo k Janezu in mu rekó: Rabi! ta, ki je bil s teboj onkraj Jordana, za kogar si ti pričal, glej, krščuje, in vsi gredó k njemu. 27Janez odgovorí in reče: Človek ne more ničesar vzeti, če mu ne bo dano z neba. 28Vi sami mi pričate, da sem rekel: Jaz nisem Kristus, nego poslan sem pred njim. 29Kdor ima nevesto, ženin je; prijatelj pa ženinov, kteri stoji in ga posluša, z radostjo se raduje glasu ženinovemu. Ta torej radost moja se je izpolnila. 30On mora rasti, a jaz manjšati se. 31Kdor od zgoraj prihaja, ta je nad vsemi. Kdor je z zemlje, ta je od zemlje, in govorí od zemlje; kdor je prišel z neba, ta je nad vsemi, 32In kar je videl in slišal, to priča: ali pričevanja njegovega nikdor ne sprejema. 33Kdor sprejme njegovo pričevanje, potrdil je, da je Bog resničen. 34Kajti kogar je poslal Bog, besede Božje govorí: Bog namreč ne daje Duha na mero. 35Oče ljubi sina, in vse mu je dal v roko. 36Kdor veruje v sina, ima večno življenje; a kdor ne veruje v sina, ne bo videl življenja, nego jeza Božja prebiva na njem.