1To sem vam povedal, da se ne pohujšate. 2Izganjali vas bodo iz shajališč: prišel pa bo čas, da bo vsak, kdor vas bo moril, menil, da Bogu služi. 3In to vam bodo delali, ker niso poznali očeta ne mene. 4Ali to sem vam povedal, da se boste, kedar ta čas pride, spomenili tega, da sem vam jaz povedal; tega vam pa od začetka nisem povedal, ker sem z vami bil. 5A sedaj grem k temu, kteri me je poslal, in nobeden od vas me ne vpraša: Kam greš? 6Temveč ker sem vam to povedal, napolnila vam je žalost srce. 7Ali jaz vam po pravici pravim: Bolje vam je, da jaz odidem. Kajti če ne odidem, ne bo prišel tolažnik k vam; če pa odidem, poslal vam ga bom. 8In kedar on pride, prepričal bo svet greha in pravice in sodbe. 9Greha namreč, ker ne verujejo v mé: 10Pravice pa, ker grem k očetu svojemu, in me ne boste več videli; 11A sodbe, ker je vojvoda tega sveta obsojen. 12Še veliko vam imam povedati; pa sedaj ne morete nositi. 13Kedar pa on pride, Duh resnice, napotil vas bo na vsako resnico; ne bo namreč govoril od sebe, nego govoril bo, kar bo slišal, in oznanjeval vam bo prihodnje rečí. 14On bo mene oslavil, ker bo od mojega vzel in vam oznanil. 15Vse, kar ima oče, moje je; za to sem rekel, da bo od mojega vzel in vam oznanil 16Malo, in ne boste me videli; in zopet malo, in videli me boste; ker jaz grem k očetu. 17Tedaj rekó nekteri od učencev njegovih med seboj: Kaj je to, kar nam pravi: Malo, in ne boste me videli; in zopet malo, in videli me boste? in: Ker jaz grem k očetu? 18In govorili so: Kaj je to, kar pravi: malo? Ne vémo, kaj pravi. 19Jezus pa spozná, da ga hočejo vprašati, in reče jim: Ali za to se pohujšujete med seboj, ker sem rekel: Malo, in ne boste me videli; in zopet malo, in videli me boste? 20Resnično resnično vam pravim, da boste jokali vi in plakali, in svet se bo radoval; a vi boste žalostni: ali žalost vaša se bo premenila v radost. 21Žena, kedar rodí, ima žalost, ker je čas nje prišel; ali kedar porodí dete, ne spominja se več britkosti, od radosti, da se je rodil človek na svet. 22Tako tudi vas sedaj žalost objemlje; pa zopet vas bom videl, in srce vaše se bo radovalo, in radosti vaše vam ne bo nihče odvzel. 23In tisti dan me ne boste ničesar vpraševali. Resnično resnično vam pravim, da karkoli boste očeta v ime moje prosili, dal vam bo. 24Doslej niste v ime moje ničesar prosili. Prosite, in prejeli boste, da bo radost vaša dopolnjena. 25To sem vam povedal v prilikah; ali prišel bo čas, ko vam ne bom več govoril v prilikah, nego vam bom odkrito oznanjeval za očeta. 26Tisti dan boste v ime moje prosili; in ne pravim vam, da bom jaz prosil očeta za vas: 27Kajti oče vas sam ljubi, ker ste vi mene ljubili, in ste verovali, da sem jaz izšel od Boga. 28Izšel sem od očeta, in prišel sem na svet; in zopet zapuščam svet, in grem k očetu. 29Rekó mu učenci njegovi; Glej, sedaj razločno govoriš, in prilike nobene ne praviš. 30Sedaj vémo, da vse véš, in ti ni treba, da bi te kdo vpraševal. Po tem ti verujemo, da si od Boga izšel. 31Odgovorí jim Jezus: Ali sedaj verujete? 32Glej, prišel bo čas, in sedaj je prišel, da se boste razkropili vsak na svojo stran in mene boste samega pustili; pa nisem sam, ker je oče z menoj. 33To sem vam povedal, da boste mir imeli v meni. Na svetu boste britkost imeli; ali ne bojte se, jaz sem svet premagal.