1V začetku je bila beseda, in beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila beseda. 2Ta je bila v začetku pri Bogu. 3Vse je po njej postalo, in brez nje ni nič postalo, kar je postalo. 4V njej je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudém, 5In luč v temi sveti, in tema je ni zapopadla. 6Bil je človek poslan od Boga, kteremu je bilo ime Janez. 7Ta pride na pričevanje, da priča za luč, da bi vsi verovali po njem. 8On ni bil luč, nego da priča za luč. 9Bila je prava luč, ktera razsvetljuje vsakega, kteri pride na svet. 10Na svetu je bil, in svet je po njem postal, in svet ga ni poznal. 11V svoje je prišel, in svoji ga niso sprejeli. 12A kterikoli so ga sprejeli, dal jim je oblast, da postanejo sinovi Božji, kteri verujejo v ime njegovo; 13Kteri se niso od krví, ne od volje telesne, ne od volje možá, nego od Boga rodili. 14In beseda je telo postala, in nastanila se je med nami, (in videli smo slavo njeno, slavo kakor edinorojenega od očeta,) polna milosti in resnice. 15Janez pričuje za-nj, in vpije, govoreč: Ta je bil, za kogar sem rekel: Ta, ki bo prišel za menoj, postal je pred menoj; kajti bil je poprej, nego jaz. 16In od polnosti njegove smo mi vsi prejeli, tudi milost za milost. 17Kajti postava se je po Mojzesu dala, milost in resnica je postala po Jesusu Kristusu. 18Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni sin, ki je na naročji očetovem, on nam je oznanil. 19In to je pričevanje Janezovo, ko so poslali Judje iz Jeruzalema duhovne in Levite, naj ga vprašajo: Kdo si ti? 20In priznal je, in ni utajil; in prizna: Jaz nisem Kristus. 21In vprašajo ga: Kaj si torej? Elija si ti? Pa reče: Nisem. Prerok si ti? Pa odgovorí: Ne. 22Rekó mu torej: Kdo si? da odgovor dámo tem, kteri so nas poslali. Kaj praviš sam za-se? 23Reče: Jaz sem "glas vpijočega v puščavi: Poravnajte pot Gospodov;" kakor je povedal Izaija prerok. 24Ti pa, kteri so bili poslani, bili so izmed Farizejev. 25In vprašajo ga, in rekó mu: Za kaj torej krščuješ, če ti nisi Kristus, ne Elija, ne prerok? 26Odgovorí jim Janez, govoreč: Jaz krščujem z vodo; stojí pa med vami, kogar vi ne poznate. 27On je, kteri ima za menoj priti; komur jaz nisem vreden odvezati jermena na obutalu njegovem. 28To se je zgodilo v Betabari onkraj Jordana, kjer je Janez krščeval. 29Drugi dan ugleda Janez Jezusa, da gre k njemu, ter teče: Glej, jagnje Božje, ktero jemlje greh sveta. 30Ta je, za kogar sem jaz rekel: Za menoj gre mož, kteri je pred menoj bil; kajti bil je poprej, nego jaz. 31In jaz ga nisem poznal: ali da se razodene Izraelu, za to sem jaz prišel krščevat z vodo. 32In pričeval je Janez, govoreč: Videl sem Duha, da shaja ko golob z neba, in ostal je na njem. 33In jaz ga nisem poznal; ali kteri me je poslal krščevat, z vodo, ta mi je rekel: Na kogar boš videl, da shaja Duh in ostane na njem, ta je, kteri bo krščeval z Duhom svetim. 34In jaz sem ga videl, in pričeval sem, da je ta sin Božji. 35Drugi dan je zopet Janez stal, in dva od učencev njegovih. 36In ko ugleda Jezusa, da gre, reče: Glej, jagnje Božje. 37In slišala sta ga oba učenca, ko je govoril, ter odideta za Jezusom. 38Obrnivši se pa Jezus, in ugledavši ju, da gresta za njim, reče jima: 39Koga iščeta? Ona mu pa rečeta: Rabi, (kar se pravi, če raztolmačiš: Učenik,) kje stanuješ? 40Velí jima: Pridita in poglejta. Šla sta, in videla sta, kje stanuje; in ostala sta tisti dan pri njem; bilo je pa okoli desete ure. 41Eden od teh dveh, ktera sta bila slišala od Janeza, in sta bila šla za njim, bil je Andrej, brat Simona Petra. 42Ta najde najprej brata svojega Simona, in reče mu: Našli smo Mesija (kar se tolmači: Kristus). 43In odpelje ga k Jezusu. Pogledavši pa na-nj Jezus, reče: Ti si Simon sin Jonov; ti se boš imenoval Kefa (kar se tolmači: Peter). 44Drugi dan je hotel Jezus vniti v Galilejo; in najde Filipa, in reče mu: Pojdi za menoj. 45Bil je pa Filip iz Betsajde, iz mesta Andrejevega in Petrovega. 46Filip najde Natanaela, in reče mu: Našli smo ga, za kogar je pisal Mojzes v zakonu in preroki, Jezusa sina Jožefovega iz Nazareta. 47Pa mu Natanael reče: Iz Nazareta da more kaj dobrega biti? Velí mu Filip: Pridi in poglej. 48Jezus vidi Natanaela, da gre k njemu, ter reče za-nj: Glej, prav Izraelec, v kterem ni zvijače. 49Reče mu Natanael: Odkod me poznaš? Jezus odgovorí in mu reče: Videl sem te, predno te je Filip poklical, ko si bil pod smokvo. 50Natanael odgovorí in mu reče: Rabi, ti si sin Božji, ti si kralj Izraelov. 51Jezus odgovorí in mu reče: Ker sem ti rekel: Videl sem te pod smokvo, veruješ. Videl boš več od tega. [vrstica 52:] In reče mu: Resnično resnično vam pravim: Odslej boste videli nebo odprto, in angelje Božje stopati gar in dol na sina človečjega.