1Odkod vojske in bitve med vami? Ne odtod, od želj vaših, vojskujočih se v vaših udih? 2Poželite, a nimate; morite in želite iskreno, in ne morete doseči; borite se in vojskujete, a nimate, ker ne prosite; 3Prósite, a ne dobite, ker slabo prosite, da zapravljate v slah svojih. 4Prešestniki in prešestnice, ali ne veste, da je prijateljstvo sveta sovraštvo Božje? Kdor torej hoče biti svetu prijatelj, postane Bogu sovražnik. 5Ali menite, da pismo prazno govori: Zavistno želi duh, ki se je vselil v nas? 6Daje pa večjo milost; zato pravi: "Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost." 7Podložni torej bodite Bogu. Ustavljajte se hudiču, in bežal bode od vas; 8Bližajte se Bogu, in bližal se vam bode. Očedite roke, grešniki, in očistite srca, omahljivci! 9Čutite svoje gorjé in žalujte in jokajte; smeh vaš naj se izpreobrne v žalovanje, in radost v pobitost. 10Ponižajte se pred Gospodom in povišal vas bode. 11Ne obrekujte se med seboj, bratje; kdor obrekuje brata, in sodi brata svojega, obrekuje postavo in sodi postavo; če pa sodiš postavo, nisi delalec postave, nego sodnik. 12Eden je postavodaj, ki more rešiti in pogubiti; ti kdo si, ki sodiš druzega? 13Dejte torej vi, ki pravite: Danes ali jutri bodemo potovali v to mesto, in bivali ondi eno leto in tržili in pridobivali; 14Ki ne veste, kaj bode jutri; kakošno namreč je življenje vaše? Kajti hlap je, ki se malo časa prikaže, potem pa izgine; 15Mesto da govorite: Ako Bog hoče in bodemo živeli, bodemo tudi storili to ali ono. 16Sedaj pa se ponašate v širokoustji svojem; vsako ponašanje táko je hudobno. 17Kdor torej zna dobro delati in ne dela, njemu je greh.