1Jakob Boga in Gospoda Jezusa Kristusa hlapec, dvanajsterim rodom v raztrosu: zdravi! 2Za vso radost vam bodi, bratje moji, ako ste padli v mnogotere izkušnjave, 3Spoznavajoč, da izkušnja vere vaše nareja stanovitnost; 4Stanovitnost pa imej delo popolno, da bodete popolni in dovršeni, v ničemur pogrešni. 5Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, prosi je naj od Boga, kateri vsem daje obilo, in nikomur ne oponaša; in dala se mu bode. 6Prosi pa naj v veri, brez dvomljenja; kdor namreč dvomi, podoben je valu morskemu, ki ga veter goni in premetava. 7Naj namreč ne misli tisti človek, da bode kaj dobil od Gospoda; 8Mož omahljiv je nestanoviten na vseh potih svojih. 9Ponaša pa naj se brat nizki v visokosti svoji; 10Bogati pa v ponižnosti svoji, kajti minil bode kakor trave cvet. 11Kajti vzšlo je solnce z vročino in posušilo je travo, in cvet njen je odpadel, in lepota lica njenega je izginila. Tako bode tudi bogatin zvenil na potih svojih. 12Blagor možu, kateri prebije izkušnjavo; ker izkušen zadobode venec življenja, katerega je obljubil Gospod njim, ki ga ljubijo. 13Nihče naj, izkušan, ne reče: Od Boga sem izkušan; kajti Bog je neizkušljiv v hudo, in sam ne izkuša nikogar. 14Sleherni pa je izkušan, kogar lastna sla vleče in vabi; 15Potem ko je sla izpočela, rodi pregreho, pregreha pa, ko je dovršena, rodí smrt. 16Ne tavajte, bratje moji ljubljeni; 17Vsak dober dar in vsako darilo popolno prihaja dol od očeta luči, pri katerem ni izpremembe ali osenčanja obrnitve. 18Po volji svoji nas je rodil po besedi resnice, da bodimo neka prvina stvarî njegovih. 19Zatorej, bratje moji ljubljeni, bodi vsak človek nagel v poslušanje, počasen v govorjenje, počasen v jezo; 20Kajti jeza človekova ne dela pravice Božje. 21Zato odloživši sleherno nesnago in obilost hudobije sprejmite v krotkosti vsajeno besedo, ki more rešiti duše vaše. 22Bodite pa delalci besede in ne samo poslušalci, ki se sami slepé. 23Ker če je kdo poslušalec besede, ne pa delalec, on je podoben možu, ki ogleduje v ogledalu rojstva svojega obličje; 24Pogledal se je namreč in odšel, in hitro je pozabil, kakošen je bil. 25Kdor pa je pogledal v popolno postavo svobode in v njej ostal on, ki ni postal pozabljiv poslušalec nego delalec dela, on bode srečen v dejanji svojem. 26Če meni kdo med vami, da je bogaboječ, pa ne brzda jezika svojega, nego vara svoje srce, njegova bogaboječnost je ničeva. 27Bogaboječnost čista in neoskrunjena pred Bogom in očetom je ta, skrbeti za sirote in vdove v njih stiski, neomadeževanega se braniti od sveta.