1Imel je pač tudi prvi šator pravice službe Božje in posvetno svetišče. 2Šator namreč je bil napravljen prvi, v katerem je bil svečnik in miza in razpostava kruhov; kateri se imenuje Sveti. 3Za drugim pa zagrinjalom šator imenovani: Najsvetejši, 4Imajoč zlato kadilnico in skrinjo zaveze, od vseh strani zlatom okovano, v kateri zlati vrč z mano, in palica Aronova zeleneča, in ploče zaveze; 5Nad njo pa Kerubi slave, obsenčujoči pokrov sprave, o čemur ni sedaj govoriti na drobno. 6Ker je torej to tako napravljeno, vhajajo v prvi šator vedno duhovniki službo opravljat; 7V druzega pa enkrat na leto sam višji duhovnik, ne brez krvi, katero daruje záse in za ljudstva pregreške; 8Ker Duh sveti kaže to, da pot do svetišča ni še razodeta, dokler ima še stanje prvi šator; 9Kateri je prilika za čas sedanji, v katerem se darujejo darovi in žrtve, ki ne morejo po zavesti popolniti službujočega, 10Ker so samo z jedili vred in pijačami in različnim omivanjem in mesnimi navedbami do časa poprave naložene. 11Kristus pa je prišel, višji duhovnik prihodnjih dobrót, in je šel skozi večji in popolnejši šator, ne z roko narejen, to je, ne tega stvarjenja, 12Tudi ne po krvi kozlov in telét, nego po svoji krvi, enkrat za vselej v svetišče in je našel večno rešitev. 13Kajti če bikov in kozlov in junice pepel, ki pokropi onečiščene, osvečuje za mesno čistost, 14Kolikanj bolj bode kri Kristusa, kateri se je po Duhu večnem daroval brez madeža Bogu, očistila vest vašo mrtvih dél, da služite Bogu živemu? 15In zato je nove zaveze srednik, da, ko se je zgodila smrt za rešenje grehov po prvi zavezi, poklicani obljubo zadobé večne dedščine. 16Kajti kjer je oporoka, treba da se naznani smrt oporočnika; 17Kajti oporoka je pri mrtvih veljavna, ker nikdar nima moči, kader živi oporočnik. 18Zato se tudi prva ni ponovila brez krvi. 19Ko je bil namreč Mojzes vsako zapoved po postavi oznanil vsemu ljudstvu, vzel je kri telét in kozlov z vodo in volno škarlatno in isopom, ter pokropil knjigo sámo in vse ljudstvo, govoreč: 20"To je kri zaveze, katero je Bog vam zapovedal." 21In tudi šator in vse orodje službe Božje pokropil je enako s krvjo. 22In skoraj se vse očisti v krvi po postavi, in brez prelivanja krvi ne zgodí se odpuščenje. 23Potrebno je torej, da se podobe nebeških stvarî s tem očiščajo, nebeške stvari same pa z boljšimi žrtvami mimo téh. 24Kajti Kristus ni šel v svetišče z roko narejeno, podobo pravega, nego v samo nebo, prikazat se sedaj obličju Božjemu za nas; 25Tudi ne, samega sebe večkrat darovat, kakor višji duhovnik vhaja v svetišče vsako leto s tujo krvjo; 26(Kajti večkrat bi bil moral trpeti od ustanove sveta), sedaj pa se je enkrat prikazal po žrtvi svoji na konci sveta v izbrisanje greha. 27In v kolikor je človeku namenjeno enkrat umreti, po tem pa sodba, 28Tako se bode tudi Kristus, ko se je enkrat daroval, da bi nosil mnogih grehe, vdrugič brez greha prikazal njim v zveličanje, kateri ga pričakujejo.