1Kajti vsak višji duhovnik, kateri se jemlje izmed ljudî, postavlja se za ljudî, kar se tiče Boga, da prinaša darila in žrtve za grehe; 2Kateri more potrpljenje imeti z nevednimi in tavajočimi, ker tudi njega se drži slabost; 3In zaradi té mora, kakor za ljudstvo, tako tudi zase darovati za grehe. 4In zase ne jemlje nihče časti, nego kogar Bog pokliče, kakor tudi Aron. 5Tako tudi Kristus ni sebe poslavil, da je postal višji duhovnik, nego on, ki mu je govoril: "Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil." 6Kakor tudi drugjé pravi: "Ti, si duhovnik na vek po redu Melhizedekovem." 7On je o dnevih mesa svojega prošnje in molitve z vpitjem silnim in solzami prinašal do njega, ki ga je mogel oteti smrti, in je uslišan in rešen bil iz groze, 8In je, dasì sin, učil se po trpljenji pokorščine; 9In popolnjen je postal njim vsem, ki so mu poslušni, večnega zveličanja začetnik; 10Katerega je Bog imenoval višjega duhovnika po redu Melhizedekovem. 11O tem nam je mnogo govoriti in kar je težko pojasniti, ker ste počasni postali na sluhu. 12Kajti ko bi morali učitelji biti s časom, vas je zopet treba učiti, katere so začetne prvine izrekov Božjih, in postali ste mleka potrebni, in ne trde hrane. 13Kajti vsak, kdor mleka dobiva, nevešč je besede pravice; kajti dete je; 14Popolnih pa je trda hrana, njih, ki imajo po izkušnji počutke vajene za razločitev dobrega in hudega.