1Zato tudi mi torej, ker imamo tako silo prič okrog sebe, vrzimo raz sebe vsako breme in greh, ki nas lahko obdá, ter prebimo v stanovitnosti naloženi nam boj; 2Ozirajoč se v začetnika in izpolnjevalca vere Jezusa, kateri je za namenjeno mu veselje križ pretrpel, ne meneč se za sramoto in sedel na desnico Božjega prestola. 3Pomislite namreč njega, ki je toliko prestal od grešnikov nasprotovanja proti sebi, da ne omagata pešajoč v dušah svojih. 4Še niste do krvi ustavljali se v boji z grehom, 5In pozabili ste tolažbe, katera z vami kakor sè sinovi govori: "Sin moj, ne puščaj v nemar pokore Gospodove, in ne omaguj, ko te kara. 6Kogar namreč ljubi, pokori Gospod, in šiba vsakega sina, kateri mu je po volji." 7Ako trpite pokoro, kaže se vam Bog kakor otrokom; kajti kje je sin, katerega ne pokori oče? 8Ako ste pa brez pokore, katere so deležni postali vsi, torej ste nezakonski otroci in ne sinovi. 9Dalje: mesa svojega očete smo imeli za pokoritelje in bali smo se jih, ali ne bodemo mnogo bolj podložni očetu duhov ter živeli? 10Kajti oni so nas pokorili za malo dnî, kakor se jim je ljubilo, tá pa v korist, da bodemo deležni svetosti njegove. 11Vsaka pokora pa se za sedaj ne zdí prijetna, nego da boli, pozneje pa daje njim, ki jih je vadila, miropolni sad pravice. 12Zato dvignite omahujoče roke in šibeča se kolena," 13In "ravne tire delajte sè svojimi nogami," da se hromo ne izključi, nego ozdravi. 14Iščite mirú z vsemi, in posvečevanja, brez katerega nihče ne bode videl Gospoda; 15Pazite, da kdo ne zaostane za milostjo Božjo, da ne požene kaka bridkosti korenina in ne dela napotja, in jih mnogo ne oskruni; 16Da ne bode kdo kurbir ali posvetnjak kakor Ezav, kateri je za eno jed prodal prvorojenstvo svoje; 17Kajti veste, da je tudi, ko je pozneje hotel zadobiti blagoslov, zavržen bil; kajti kosanju ni našel mesta, da si ga je sè solzami iskal. 18Kajti pristopili niste k dotakljivi gori in z ognjem goreči in oblačju in temi in nevihti, 19In trombe donenju in glasu beséd, katerega poslušalci so se branili, da se jim pridene beseda; 20(Niso namreč prenašali ukaza. "Če se tudi žival dotakne gore, bode kamenjena ali sè strelo pobita". 21In, tako strašna je bila prikazen, Mojzes je rekel: V strahu sem in trepetu;) 22Temuč pristopili ste h gori Sijonski in mestu Boga živega, Jeruzalemu nebeškemu, in mirijadam angelov, 23Zboru in občini prvorojencev v nebesih zapisanih, in Bogu vseh sodniku, in duhovom pravičnih zveličanih, 24In nove zaveze sredniku Jezusu, in krvi pokropljenja, boljše govoreči mimo Abelna. 25Glejte, da se ne branite govorečega; če namreč oni niso ubežali, kateri so branili se ukazujočega na zemlji, veliko menj mi, ki se obračamo od njega, kateri je z nebes. 26Glas njegov je zemljo potresel tedaj, sedaj pa je obljubil govoreč: "Še enkrat stresam jaz ne samo zemlje, nego tudi nebo". 27Tisto: "še enkrat" pomeni premembo tistega, kar je bilo potreseno, kakor kaj narejenega; da ostane kar je nepotreseno. 28Zato, prejemši kraljestvo nepotresno, imejmo hvaležnost, po kateri služimo po volji Bogu sè svetim strahom in grozo; 29Kajti tudi "Bog naš je ogenj, ki pali".