1Savel pa je bil privolil na njegovo smrt. In vstalo je ta dan veliko preganjanje zoper cerkev, ktera je bila v Jeruzalemu; in vsi so se razkropili po krajih Judejskih in Samarijskih, razen aposteljnov. 2Pokopali pa so Štefana možjé pobožni, in plakali so zeló za njim. 3A Savel je zatiral cerkev, in hodil je po hišah, in vlačil je možé in žene, ter izdajal v ječo. 4Tí pa, kteri so se bili razkropili, hodili so okrog, oznanjujoč besedo. 5A Filip, ko jo prišel dol v mesto Samarijsko, oznanjeval jim je Kristusa. 6In pazilo je ljudstvo enega duha na to, kar je Filip pravil, poslušajoč in gledajoč znamenja, ktera je delal. 7Kajti duhovi nečisti so iz mnogih, kteri so jih imeli, vpijoč z močnim glasom, izhajali. In veliko mrtvoudnih in hromih je ozdravelo. 8In bila je velika radost v tem mestu. 9Bil je pa neki mož po imenu Simon, kteri je poprej čaral v mestu, in mamil ljudstvo Samarijsko, govoreč, da je on nekaj velikega; 10Kterega so vsi poslušali od najmanjega do največega, govoreč: Ta je vélika moč Božja. 11Poslušali so ga pa za to, ker jih je bil dolgo časa mamil s čarobnimi deli. 12Ko so pa verovali Filipu, kteri je oznanjeval, kar kraljestvo Božje in ime Jezusa Kristusa zadeva, krščevali so se možjé in žene. 13Tedaj je Simon tudi sam veroval; in krstivši se, držal se je Filipa. In videč znamenja in čudeže velike, kteri so se godili, strmel je. 14Slišavši pa aposteljni, kteri so bili v Jeruzalemu, da je sprejela Samarija besedo Božjo, pošljejo jim Petra in Janeza. 15In ko sta prišla dol, molila sta za-nje, da bi prejeli Duha svetega. 16(Kajti na nobenega od njih še ni bil prišel, nego bili so samo krščeni v ime Gospoda Jezusa.) 17Tedaj sta pokladala roke na-nje, in prejemali so Duhu svetega. 18Videvši pa Simon, da se po pokladanji rok aposteljnov daje Duh sveti, prinese jima denarjev, 19Govoreč: Dajta tudi meni to oblast, da, na kogarkoli položim roke, prejme Duha svetega. 20Peter mu pa reče: Srebro tvoje naj s teboj vred pogine, da si pomislil, da se dar Božji more dobiti za denarje. 21Nimaš ga dela ne deleža v tej reči; kajti srce tvoje ni pravo pred Bogom. 22Spokóri se torej od te hudobije svoje, in prosi Boga, da bi li se odpustila misel srca tvojega. 23Kajti vidim te, da si v grenkem žolči in zvezi krivice. 24Odgovarjajoč pa Simon, reče: Prosita vidva za-me Gospoda, da ne pride nič tega na mé, kar sta rekla. 25Ona tedaj, popričavši in govorivši besedo Gospodovo, vrnila sta se v Jeruzalem, in mnogim vasém Samarijanskim sta oznanila evangelj. 26Angelj pa Gospodov reče Filipu, govoreč: Vstani in pojdi proti poldnevu, na cesto, ktera peljá iz Jeruzalema dol v Gazo; ona je pusta. 27In vstavši, odšel je. In glej, mož iz Etijopije skopljenec, komornik Kandake Kraljice Etijopske, kteri je bil nad vsemi zakladi njenimi, in je bil prišel molit v Jeruzalem, 28Vračal se je, in sedeč na vozu svojem, prebiral je preroka Izaija. 29Duh pa reče Filipu: Pristopi in pridruži se temu vozu. 30Pritekši pa Filip, sliši ga, da bere preroka Izaija, ter reče: Ali pa umeš, kar bereš? 31On pa reče: Kako bi mogel, če me kdo ne napoti? Ter zaprosi Filipa, naj vstopi in sede k njemu. 32Vrsta pa pisma, ktero je bral, bila je ta: Kakor ovca na zaklanje se je odpeljal, in kakor je jagnje pred tistim, kteri ga striže, brez glasú: tako ni odprl ust svojih. 33V ponižanji njegovem se je preklicala sodba njegova; a rod njegov kdo bo razložil? kajti življenje njegovo se bo vzelo od zemlje." 34Odgovarjajoč pa skopljenec Filipu, reče: Prosim te, o kom govorí to prerok? o sebi, ali o kterem drugem? 35Filip pa odpre usta svoja, in začenši od tega pisma, oznani mu Jezusa. 36Ko sta pa šla po poti, prideta k nekej vodi: in skopljenec reče: Glej, voda! kaj brani krstiti mi se? 37Filip pa reče: Če veruješ iz vsega srca, smeš. In odgovarjajoč, reče: Verujem, da je Jezus Kristus sin Božji. 38In ukaže voz ustaviti: in snideta oba v vodo, Filip in pa skopljenec: in krsti ga. 39Ko sta bila pa izšla iz vode, vzel je Duh Gospodov Filipa; in ni ga več videl skopljenec: šel je pa vesel svoj pot. 40A Filip se je našel v Azotu; in gredoč skozi, oznanjeval je evangelj vsem mestom, dokler ni prišel v Cezarejo.