1Pavel apostelj Jezusa Kristusa po volji Božji za obljubo življenja v Kristusu Jezusu, 2Timoteju otroku ljubljenemu: milost, usmiljenje, mir od Boga očeta in Kristusa Jezusa Gospoda našega. 3Hvaležen sem Bogu, kateremu služim od pradedov v čisti vesti, ker te imam neprestano v spominu v molitvah svojih ponoči in podnevi, 4Hrepeneč videti te, spominjajoč se solz tvojih, da se napolnim veselja; 5Ker imam v mislih nelicemersko vero tvojo, katera je bivala najprej v babici tvoji Lojidi in materi tvoji Evniki, preverjen sem pa, da tudi v tebi. 6Zaradi tega opominjam te, da upihaš blagodar Božji, kateri je v tebi po rók mojih pokladanji. 7Kajti Bog nam ni dal duha boječnosti, nego moči in ljubezni in strahovanja. 8Ne sramuj se torej pričanja Gospoda našega, ne mene, jetnika njegovega; nego z evangeljem vred trpi po moči Boga, 9Kateri je nas rešil in poklical sè svetim poklicem: ne po delih naših, nego po svojem sklepu in milosti, dani nam v Kristusu Jezusu pred večnimi časi; 10A razodeti sedaj po prihodu rešitelja našega Jezusa Kristusa, kateri je uničil smrt in obelodanil življenje in neminljivost po evangelji, 11Za katerega sem bil jaz postavljen za glásnika in aposteljna in učitelja poganov; 12Za tega delj tudi to trpim; toda ni me sram; vem namreč, v koga imam zaupanje, in preverjen sem, da je zmožen hraniti zalogo mojo za tisti dan. 13Zgled imej zdravih beséd, katere si slišal od mene, v veri in ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu. 14Dobro zalogo hrani po Duhu svetem, bivajočem v nas. 15To veš, da so se odvrnili od mene vsi v Aziji, med katerimi je Figél in Hermogén. 16Usmiljenje daj Gospod hiši Oneziforovi, ker me je mnogokrat oživil in se ni sramoval spon mojih, 17Nego, ko je bil v Rimu, iskal me je z večjo gorečnostjo in našel. 18Gospod mu daj usmiljenje najti od Gospoda tisti dan. In koliko je služboval v Efezu, sam bolje veš.