1Za to imajoč to službo, kakor smo usmiljenje dobili, ne oslabevamo. 2Nego odrekli smo se skrivnih del sramote ter ne hodimo v zvijačah: tudi ne preobračamo besede Božje, nego z razodevanjem resnice stavimo sami sebe pred vsako vest človečjo pričo Boga. 3Če je pa tudi zakrit evangelj naš, v tistih je zakrit, kteri se pogubljajo; 4V kterih je Bog tega veka oslepil pameti nevernih, da jim ne zasveti svetlost evangelja slave Kristusa, kteri je podoba Božja. 5Kajti sami sebe ne oznanjujemo, nego Kristusa Jezusa Gospoda; a sami sebe kakor služabnike vaše za voljo Jezusa. 6Ker Bog, kteri je rekel iz tme luči zasvetiti, sam je, kteri je zasvetil v srcih naših na svetlost poznanja slave Božje v obličji Jezusa Kristusa. 7Imamo pa ta zaklad v lončenih posodah, da bi bila preobilnost moči Božja in ne iz nas. 8V vsem nas stiskajo, ali nismo na tesnem; v zadregah smo, ali ne omagujemo. 9Preganjajo nas, ali nismo zapuščeni; pobijajo nas, ali ne ginemo. 10Vsegdar umiranje Gospoda Jezusa na telesu s seboj nosimo, da bi se tudi življenje Jezusovo na našem telesu pokazalo. 11Kajti vedno se mi živi na smrt izdajemo za voljo Jezusa, da bi se tudi življenje Jezusovo pokazalo na smrtnem mesu našem. 12Tako smrt v nas dela, a življenje v vas. 13A imajoč istega duha vere poleg pisanega; "Veroval sem, za to sem govoril", tudi mi verujemo, za to tudi govorimo; 14Vedoč, da kteri je obudil Gospoda Jezusa, obudil bo tudi nas po Jezusu in postavil z vami. 15Kajti vse je za voljo vas, da bi milost pomnožena po mnogih zahvalo poobilšala na slavo Božjo. 16Za to ne pešamo; ali če se tudi zunanji naš človek pokončuje, pa se notranji obnavlja od dne do dne. 17Kajti sedanja lahka stiska naša spravlja nam obilno, preobilno večno vse pretežno slavo, 18Ker ne gledamo nato, kar se vidi, nego na to, kar se ne vidi; kajti to, kar se vidi, začasno je, ali kar se ne vidi, večno je.