1Pavel apostelj Jezusa Kristusa po volji Božjej in Timotej brat, cerkvi Božjej v Korintu s svetimi vsemi, kteri so po vsej Ahaji. 2Milost vam in mir od Boga očeta našega in Gospoda Jezusa Kristusa. 3Blagoslovljen Bog in oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, oče usmiljenosti in Bog vsake tolažbe, 4Kteri nas tolaži v vsakej stiski s tolažbo, s ktero tolaži nas same Bog; 5Kajti kakor so obilna trpljenja Kristusova za nas, tako je po Kristusu obilna tudi tolažba naša. 6Če smo pa stiskani, za vašo tolažbo in zveličanje je, ktero se dela v prenašanji istih trpljenj, ktera tudi mi trpimo; če se pa tolažimo, za vašo tolažbo in zveličanje je, in upanje naše je trdno za vas; 7Vedoč, da kakor ste deležniki trpljenj, tako ste tudi tolažbe. 8Kajti ne čemo, da bi ne vedeli, bratje, za stisko našo, ktera se je dogodila nam v Aziji, da nas je preobtežila črez moč, tako da smo obupali tudi živeti. 9Ali sami v sebi smo smrtno obsodo imeli, naj bi ne upali v sebi, nego v Bogu, kteri obuja mrtve; 10Kteri nas je iz tolike smrti otel in otima, v kterega upamo, da bo še otimal, 11Če pripomagate tudi vi za nas z molitvijo, da bi se za dar, kterega imamo po mnogih ljudéh, mnogi zahvalili za voljo nas. 12Kajti hvala naša je to, priča vesti naše, da smo se v prostosti in čistosti Božjej, ne v mesenej modrosti, nego v milosti Božjej vedli na svetu, posebno pa med vami. 13Ker vam drugega ne pišemo, nego kar berete ali kar spoznavate, a upam, da boste tudi do konca spoznavali. 14Kakor ste deloma tudi spoznali nas, da smo hvala vaša, kakor tudi vi naša, na dan Gospoda Jezusa. 15In s tem zaupanjem sem hotel k vam priti poprej, da bi drugo milost imeli, 16In po vas preko priti v Macedonijo in zopet iz Macedonije priti k vam in od vas spremljen biti v Judejo. 17Ko sem torej to hotel, je li sem lahkomišljeno ravnal? ali kar sklepam, po mesu sklepam, da bi bilo pri meni, "da, da" in "ne, ne?" 18Ali zvest je Bog, da beseda naša k vam ni bila "da" in, "ne" 19Kajti Božji sin Jezus Kristus, kterega smo med vami oznanili jaz in Silvan in Timotej, ni bil "da" in "ne", nego "da" je v njem bilo. 20Ker kolikor je obetov Božjih, v njem so "da" in v njem amen Bogu na slavo po nas. 21Ta pa, kteri potrjuje nas z vami v Kristusa in nas jo pomazilil, Bog je, 22Kteri nas je tudi zapečatil in dal zalog duha v srcih naših. 23A jaz za pričo Boga k sebi kličem na svojo dušo, da iz prizanašanja do vas še nisem prišel v Korint; 24Ne da gospodujemo z vašo vero, nego sodelalci smo radosti vaše, kajti z vero stojite.