1Pavel apostelj Jezusa Kristusa, po povelji Boga rešitelja in Gospoda Jezusa Kristusa, upanja našega, 2Timoteju, pravemu otroku v veri: milost, usmiljenje, mir od Boga očeta našega in Kristusa Jezusa, našega Gospoda! 3Kakor sem te prosil, da ostani v Efezu, potujoč v Macedonijo, da zapoveš nekim, naj ne učé drugače, 4In naj se ne ubijajo z basnimi in rodopisi brez konca, kateri napravljajo bolj prepire nego izpodbujevanje Božje v veri. 5Namen pa zapovedi je ljubezen iz srca čistega in dobre vesti in vere nehinavske; 6Kar so nekateri izgrešivši obrnili se v prazno besedovanje, 7Hoteč biti postavouki, dasi ne umejo, ne kaj govoré, ne kaj trdijo. 8Vemo pa, da je postava dobra, če jo kdo postavno rabi, 9Vedóč to, da za pravičnega ni postavljena postava, nego za nepostavne in uporne, brezbožne in grešnike, nesvete in posvetne, očeta in matere ubijalce, ljudomorce, 10Kurbirje, moželežnike, ljudokradeže, lažnike, krivoprisežnike, in kar druzega nasprotuje zdravemu uku, 11Po evangelji slave Boga blaženega, kateri se je meni izročil. 12In hvaležen sem njemu, ki me krepčá, Kristusu Jezusu Gospodu našemu, da me je za zvestega imel in postavil me v službo, 13Ki sem bil prej preklinjalec in preganjalec in silovitnik; ali usmiljenje sem zadobil, ker sem neveden delal v neveri; 14Preobila pa je bila milost Gospoda našega z vero in ljubeznijo v Kristusu Jezusu. 15Resnična beseda in vsega sprejema vredna, da je Kristus Jezus prišel na svet, grešnike rešit, katerih prvi sem jaz. 16Ali za to sem usmiljenje zadobil, da bi v meni prvem Kristus pokazal vso svojo potrpežljivost za zgled njim, ki bodo verovali vanj za večno življenje. 17Kralju pa svetov, neminljivemu, nevidnemu, samemu modremu Bogu, čast in slava na vekov veke! Amen. 18To zapoved ti naročam, Timotej otrok, po predhodnjih prerokovanjih o tebi, da biješ v njih lepi boj, 19Imajoč vero in dobro vest, katero so nekateri od sebe pahnili ter ponesrečili se v veri; 20Med katerimi je Himenej in Aleksander, katera sem izročil satanu, da se učita ne preklinjati.