1Ponoči sem na svoji postelji iskala njega, ki ga ljubi moja duša: iskala sem ga, toda nisem ga našla. 2Sedaj se bom dvignila in šla okoli mesta, po ulicah in po širokih poteh bom iskala njega, ki ga ljubi moja duša: iskala sem ga, toda nisem ga našla. 3Čuvaji, ki hodijo po mestu, so me našli: katerim sem rekla: "Ali ste videli njega, ki ga ljubi moja duša?" 4Ni bilo dolgo, ko sem odšla od njih, toda našla sem njega, ki ga ljubi moja duša: prijela sem ga in ga nisem hotela izpustiti, dokler ga nisem privedla v hišo moje matere in v sobo nje, ki me je spočela. 5 [] Naročam vam, oh ve hčere jeruzalemske, pri srnah in pri poljskih košutah, da ne podnetite, niti ne zbudite moje ljubezni, dokler mu ugaja. 6 [] Kdo je ta, ki prihaja iz divjine, podobna stebrom dima, odišavljena z miro in kadilom, z vsemi trgovčevimi praški? 7Poglej njegovo posteljo, ki je Salomonova; šestdeset hrabrih mož je okoli nje, izmed Izraelovih hrabrih. 8Vsi držijo meče, izkušeni so v vojni: vsak človek ima svoj meč na svojem stegnu zaradi strahu ponoči. 9Kralj Salomon si je naredil bojni voz iz libanonskega lesa. 10Njegove stebre je naredil iz srebra, njegovo dno iz zlata, njegovo pokrivalo iz škrlata, njegova sreda je bila tlakovana z ljubeznijo do jeruzalemskih hčera. 11Pojdite ven, oh ve, hčere sionske in glejte kralja Salomona s krono, s katero ga je na dan njegovih zarok kronala njegova mati in na dan veselja njegovega srca.