1Pesem pesmi, ki je Salomonova. 2Naj me poljublja s poljubi svojih ust: kajti [] tvoja boljše] ljubezen je boljša kakor vino. 3Zaradi vonja tvojih dobrih mazil je tvoje ime kakor izlito mazilo, zato te ljubijo device. 4 [] Pritegni me, me bomo tekle za teboj: kralj me je privedel v svoje sobe: me bomo vesele in se veselile v tebi, me se bomo spominjale tvoje ljubezni bolj kakor vina: pošteni te ljubijo. 5Črna sem, toda ljubka, oh ve hčere jeruzalemske, kakor kedárski šotori, kakor Salomonove zavese. 6Ne glejte name, ker sem počrnela, ker je name pogledalo sonce: otroci moje matere so bili jezni name; postavili so me za varuhinjo vinogradov; toda svojega lastnega vinograda nisem varovala. 7Povej mi, oh ti, katerega ljubi moja duša, kje ti hraniš, kje daješ svojemu tropu, da počiva opoldan: kajti zakaj bi bila jaz kakor nekdo, ki se obrača vstran ob tropih tvojih družabnikov? 8Če ne veš, oh, najlepša med ženami, pojdi svojo pot naprej ob stopinjah tropa in hrani svoje kozličke poleg pastirskih šotorov. 9Primerjal sem te, oh moja ljubezen, s skupino konj v faraonovih bojnih vozovih. 10Tvoja lica so ljubka z nizi draguljev, tvoj vrat z verižicami iz zlata. 11Naredile ti bomo zlate robove s srebrnimi kroglicami. 12Medtem ko kralj sedi pri svoji mizi, moja narda oddaja svoj vonj. 13Moj srčno ljubljeni mi je sveženj mire; vso noč bo ležal med mojimi prsmi. 14Moj ljubljeni mi je kakor skupina kan v engedijskih vinogradih. 15Glej, lepa si, moja ljubezen; glej, lepa si; imaš oči golobice. 16 [] Glej, lep si, moj ljubljeni, da, prijeten: tudi najina postelja je zelena. 17Bruna najine hiše so cedre in najini trami v ostrešju iz jelke.