1Govorim resnico v Kristusu, ne lažem, prav tako mi moja vest pričuje v Svetem Duhu, 2da imam na svojem srcu veliko potrtost in nenehno bridkost. 3Kajti lahko bi si želel, da bi bil sam preklet pred Kristusom za moje brate, moje sorodnike glede na meso: 4ki so Izraelci; katerim pripada posvojitev in slava in zaveze in objavljanje postave in Božja služba in obljube; 5katerih so očetje in iz katerih je, glede na meso, prišel Kristus, ki je čez vse, Bog, blagoslovljen na veke. Amen. 6Ne kakor da Božja beseda ne učinkuje. Kajti niso vsi Izraelci, ki so iz Izraela: 7 [] niti zato, ker so Abrahamovo seme, niso vsi otroci: temveč: 'Po Izaku bo imenovano tvoje seme.' 8To se pravi: "Tisti, ki so meseni otroci, tisti niso Božji otroci: temveč so za seme šteti otroci obljube." 9Kajti to je beseda obljube: [] 'Ob tem času bom prišel in Sara bo imela sina.' 10Pa ne samo to; toda ko je tudi Rebeka spočela po enem, celó našem očetu Izaku; 11(kajti otroka se še nista rodila, niti nista naredila ničesar dobrega ali zlega, da lahko ostane Božji namen glede na izvolitev, ne zaradi del, temveč zaradi njega, ki kliče;) 12ji je bilo rečeno: 'Starejši bo služil mlajšemu.' 13Kakor je pisano: [] 'Jakoba sem ljubil, toda Ezava sem sovražil.' 14Kaj naj potem rečemo? Ali je pri Bogu nepravičnost? Bog ne daj. 15Kajti Mojzes je rekel: [] 'Usmilil se bom, kogar se hočem usmiliti in sočutje bom imel, do kogar hočem imeti sočutje.' 16Tako potem to ni od tistega, ki hoče, niti od tistega, ki teče, temveč od Boga, ki razkazuje usmiljenje. 17Kajti pismo pravi faraonu: [] 'Celo za ta isti namen sem te dvignil, da lahko na tebi pokažem svojo moč in da se bo moje ime lahko razodelo po vsej celotni zemlji.' 18Torej se usmili, kogar se hoče usmiliti in kogar hoče, tega zakrkne. 19Torej mi boš rekel: "Zakaj on še najde krivdo? Kajti kdo se je uprl njegovi volji?" 20Ne, vendar, oh človek, kdo si ti, ki odgovarjaš proti Bogu? Ali bo oblikovana stvar rekla tistemu, ki jo je ustvaril: [] "Zakaj si me naredil takšno?" 21Ali nima [] lončar moč nad glino, da iz iste grude naredi eno posodo v čast, drugo pa v nečast? 22Kaj pa če je Bog, ki je hotel pokazati svoj bes in pokazati svojo moč, z veliko potrpljenja prenašal posode besa, primerne za uničenje: 23in da bi se na posodah usmiljenja, ki jih je vnaprej pripravil v slavo, razglasila bogastva njegove slave, 24celó nam, katere je poklical, ne samo izmed Judov, temveč tudi izmed poganov? 25Kakor tudi pravi v Ozeju: [] 'Ljudstvo, ki ni bilo moje, bom imenoval svoje ljudstvo; in njo, ki ni bila ljubljena, ljubljeno.' 26 [] In zgodilo se bo, da na kraju, kjer jim je bilo rečeno: 'Vi niste moje ljudstvo;' tam se bodo imenovali otroci živega Boga. 27Tudi Izaija kliče glede Izraela: [] 'Četudi bo Izrealovih sinov kakor morskega peska, bo rešena peščica:' 28kajti dokončal bo delo in ga nenadoma prekinil v pravičnosti: ker bo Gospod na zemlji hitro opravil svoje delo. 29In kakor je prej rekel Izaija: [] 'Razen če nam Gospod nad vojskami ne bi pustil semena, bi bili kakor Sódoma in bi posnemali Gomóro. 30Kaj naj potem rečemo? Da so se pogani, ki se niso prizadevali za pravičnost, dokopali do pravičnosti, celó pravičnosti, ki je iz vere. 31Toda Izrael, ki si je prizadeval za postavo pravičnosti, se ni dokopal do postave pravičnosti. 32Zakaj? Ker tega niso skušali doseči iz vere, temveč kakor bi bilo iz del postave. Kajti spotaknili so se ob kamen spotike; 33kakor je pisano: [] 'Glej, na Sion položim kamen spotike in skalo pohujšanja: in kdorkoli veruje vanj, ne bo osramočen.'