1Tistega, ki je v veri slaboten, sprejmite, toda ne k dvomljivim pričkanjem. 2Kajti nekdo veruje, da lahko jé vse stvari: drug, ki je šibek, jé zelišča. 3Naj tisti, ki jé, ne prezira tistega, ki ne jé; in kdor jé, naj ne sodi tistega, ki jé: kajti Bog ga je sprejel. 4Kdo si ti, da sodiš služabnika drugega moža? Svojemu lastnemu gospodarju stoji ali pade. Da, obdržan bo pokonci; kajti Bog ga je zmožen postaviti pokonci. 5Neki človek čisla neki dan nad drugim: drugi čisla vsak dan enako. Naj bo vsak v svojem lastnem mišljenju popolnoma prepričan. 6* Kdor upošteva dan, ga upošteva za Gospoda; kdor pa dneva ne upošteva, ga ne upošteva Gospodu. Kdor jé, jé za Gospoda, kajti zahvale daje Bogu; kdor pa ne jé, ne jé Gospodu in zahvalo daje Bogu. 7Kajti nihče izmed nas ne živi zase in noben človek ne umira zase. 8Kajti če živimo, živimo za Gospoda; in če umremo, umremo za Gospoda: če torej živimo ali umremo, smo Gospodovi. 9Kajti zato je Kristus tako umrl kakor vstal ter oživel, da bo lahko Gospod tako mrtvih kakor živih. 10* Toda zakaj [] sodiš svojega brata? Ali zakaj zasmehuješ svojega brata? Kajti vsi bomo stali pred Kristusovim sodnim stolom. 11Kajti pisano je: [] 'Kakor jaz živim, govori Gospod, bo vsako koleno pokleknilo k meni in vsak jezik se bo spovedal Bogu.' 12Tako bo potem vsak izmed nas Bogu dal obračun o sebi. 13Torej ne sodimo več drug drugega: temveč raje sodimo to, da noben človek ne postavi kamna spotike ali priložnost, da pade v očeh svojega brata. 14Vem in po Jezusu Kristusu sem pregovorjen, da ni nič sámo po sebi nečisto: toda temu, ki vse smatra, da je nečisto, je to zanj nečisto. 15Toda če je tvoj brat užaloščen s tvojo jedjo, torej ne živiš radodarno. Ne uniči s svojo jedjo tega, za kogar je Kristus umrl. 16Ne dopustite, da torej vaše dobro postane obrekovanje: 17kajti Božje kraljestvo ni hrana in pijača; temveč pravičnost in mir in radost v Svetem Duhu. 18Kajti kdor v teh stvareh služi Kristusu, je sprejemljiv za Boga in potrjen od ljudi. 19Prizadevajmo si za stvari, ki delajo za mir in stvarem, s katerimi lahko eden izgrajuje drugega. 20Kajti Božjega dela hrana ne uniči. Vse [] stvari so resnično čiste; toda za tistega človeka, ki jé z užaljenostjo, je to zlo. 21Dobro je niti ne jesti [] mesa, niti piti vina, niti katerekoli stvari, s čemer se tvoj brat spotika ali je užaljen ali je postal slaboten. 22Imaš vero? Imej jo zase pred Bogom. Srečen je kdor sebe ne obsoja v tej stvari katero on upošteva. 23Kdor pa dvomi, je obsojen če jé, ker ne jé iz vere: kajti karkoli ni iz vere, je greh.