1Oh GOSPOD Bog, kateremu pripada maščevanje; oh Bog, kateremu pripada maščevanje, pokaži se. 2Dvigni se, ti sodnik zemlje: povrni nagrado prevzetnim. 3GOSPOD, doklej bodo zlobni, doklej bodo zlobni slavili zmago? 4Kako dolgo bodo izgovarjali in govorili trde stvari in se bahali vsi delavci krivičnosti? 5Tvoje ljudstvo razbijajo na koščke, oh GOSPOD in prizadevajo tvojo dediščino. 6Ubijajo vdovo in tujca in morijo osirotele. 7 [] Vendar pravijo: "GOSPOD nas ne bo videl, niti Bog Jakobov tega ne bo upošteval." 8Razumite, vi brutalni izmed ljudstva: in vi bedaki, kdaj boste modri? 9 [] Kdor je zasadil uho, da ne bi slišal? Kdor je oblikoval oko, da ne bi videl? 10Kdor kara pogana, da ne bo grajal? Kdor uči človeka spoznanja, da ne bo vedel? 11 [] GOSPOD pozna človekove misli, da so le-te prazne reči. 12Blagoslovljen je človek, katerega karaš, oh GOSPOD in ga učiš iz svoje postave; 13da mu lahko daš počitek od dni nadloge, dokler ni skopana jama za zlobnega. 14Kajti GOSPOD ne bo zavrgel svojega ljudstva, niti ne bo zapustil svoje dediščine. 15Toda sodba se bo vrnila k pravičnosti: in vsi iskreni v srcu ji bodo sledili. 16Kdo se bo zame dvignil proti hudodelcem? Ali kdo bo zame vstal zoper delavce krivičnosti? 17Če GOSPOD ne bi bil moja pomoč, bi moja duša skoraj prebivala v tišini. 18Ko sem rekel: "Moje stopalo zdrsuje;" me je podpiralo tvoje usmiljenje, oh GOSPOD. 19V množici mojih misli znotraj mene, tvoje tolažbe razveseljujejo mojo dušo. 20Mar bo prestol krivičnosti, ki z zakonom snuje vragolijo, imel družbo s teboj? 21Skupaj se zbirajo zoper dušo pravičnega in obsojajo nedolžno kri. 22Toda GOSPOD je moja obramba; in moj Bog je skala mojega zatočišča. 23In on bo nadnje privedel njihovo lastno krivičnost in odsekal jih bo v njihovi lastni zlobnosti; da, GOSPOD, naš Bog, jih bo odsekal.