1 Reši me, oh Bog; kajti vode vstopajo v mojo dušo. 2Prodiram v globoko blato, kjer ni stojišča: prihajam v globoke vode, kjer me preplavljajo poplave. 3Naveličan sem svojega joka: moje grlo je suho: moje oči pešajo, ko čakam na svojega Boga. 4Tistih, ki me sovražijo brez razloga, je več kakor las moje glave: tisti, ki me hočejo uničiti, so moji krivični sovražniki, mogočni so: potem sem povrnil to, česar nisem vzel. 5Oh Bog, ti poznaš mojo nespametnost; in moji grehi niso skriti pred teboj. 6Naj tisti, ki čakajo nate, oh Gospod BOG nad bojevniki, ne bodo osramočeni zaradi mene: naj tisti, ki te iščejo, ne bodo zbegani zaradi mene, oh Izraelov Bog. 7Ker zaradi tebe prenašam grajo; moj obraz je pokrila sramota. 8Postal sem neznanec svojim bratom in tujec otrokom svoje matere. 9 [] Kajti gorečnost za tvojo hišo me použiva; in očitki teh, ki so te grajali, so padli name. 10Ko sem jokal in svojo dušo karal s postom, je bilo to za mojo grajo. 11Tudi vrečevino sem si naredil za svojo obleko; in postal sem jim v pregovor. 12Tisti, ki sedijo v vratih, govorijo zoper mene; in bil sem pesem pijancem. 13Toda kar se mene tiče, je moja molitev k tebi, oh GOSPOD, ob sprejemljivem času: oh Bog, v množici svojih usmiljenj me usliši, v resnici tvoje rešitve duše. 14Osvobodi me iz blata in ne pusti me utoniti: naj bom osvobojen pred temi, ki me sovražijo in ven iz velikih vodá. 15Naj me ne preplavi voda, niti naj me ne požre globina in jama naj ne zapre svojih ust nad menoj. 16Usliši me, oh GOSPOD; kajti tvoja ljubeča skrbnost je dobra: obrni se k meni glede na množino svojih nežnih usmiljenj. 17In svojega obraza ne skrij pred svojim služabnikom; kajti v stiski sem; naglo me usliši. 18Približaj se moji duši in odkupi jo: osvobodi me zaradi mojih sovražnikov. 19Spoznal si mojo grajo in mojo sramoto ter mojo nečast: moji nasprotniki so vsi pred teboj. 20Graja je zlomila moje srce; in poln sem potrtosti: pričakoval pa sem kakega, da se usmili, toda ni bilo nobenega; in tolažnikov, toda nisem našel nobenega. 21Za jed so mi dali tudi žolč; [] in v moji žeji so mi dali piti kis. 22 [] Njihova miza naj postane pred njimi zanka: in to, kar naj bi bilo za njihovo blaginjo, naj postane past. 23Naj njihove oči otemnijo, da ne vidijo; in njihovim ledjem storí, da se nenehno tresejo. 24Nanje izlij svoje ogorčenje in naj jih zgrabi tvoja srdita jeza. 25Naj bo njihovo prebivališče zapuščeno; in naj nihče ne prebiva v njihovih šotorih. 26Kajti preganjajo tistega, katerega si ti udaril; in govorijo v žalost tistih, katere si ranil. 27Njihovi krivičnosti dodaj krivičnost: in naj ne pridejo v tvojo pravičnost. 28Naj bodo izbrisani iz knjige življenja in ne bodo zapisani s pravičnimi. 29Toda jaz sem ubog in žalosten: naj me tvoja rešitev duše, oh Bog, postavi visoko gor. 30S pesmijo bom hvalil Božje ime in ga poveličeval z zahvaljevanjem. 31To bo tudi bolj ugajalo GOSPODU kakor vol ali bik, ki ima roge in parklje. 32Ponižni bo to videl in bil vesel: in vaše srce, ki išče Boga, bo živelo. 33Kajti GOSPOD posluša uboge in ne prezira svojih ujetnikov. 34Naj ga hvalita nebo in zemlja, morja in vsako bitje, ki se giblje v njih. 35Kajti Bog bo rešil Sion in zgradil Judova mesta, da bodo lahko tam prebivali in to imeli v posesti. 36Tudi seme njegovih služabnikov bo to podedovalo: in tisti, ki ljubijo njegovo ime, bodo prebivali v njih.