1 Bodi mi usmiljen, oh Bog, bodi mi usmiljen: kajti moja duša zaupa vate: da, v senci tvojih peruti si bom pripravil svoje zatočišče, dokler te katastrofe ne bodo minile.
2Klical bom k Bogu najvišjemu: k Bogu, ki zame opravlja vse stvari.
3Poslal bo z neba in me rešil pred grajo tistega, ki me hoče požreti. Sela. Bog bo poslal svoje usmiljenje in svojo resnico.
4* Moja duša je med levi: in ležim celó med tistimi, ki so zažgani z ognjem, celó človeškimi sinovi, katerih zobje so sulice in puščice ter njihov jezik oster meč.
5Bodi povišan, oh Bog, nad nebesni obok; naj bo tvoja slava nad vso zemljo.
6 [] Pripravili so mrežo za moje korake; moja duša je sklonjena: zame so izkopali jamo in v katere sredo so sami padli.
7Moje srce je trdno, oh Bog, moje srce je trdno: pel bom in dajal hvalo.
8Zbudi se kvišku, moja slava; zbudita se plunka in harfa: jaz sam se bom prebudil zgodaj.
9Hvalil te bom, oh Gospod, med ljudstvom: pel ti bom med narodi.
10 [] Kajti tvoje usmiljenje je veliko do nebesnega oboka in tvoja resnica do oblakov.
11Bodi povišan, oh Bog, nad nebesni obok: naj bo tvoja slava nad vso zemljo.