1 Kakor jelen trepeta za vodnimi potoki, tako moja duša hrepeni za teboj, oh Bog. 2Mojo dušo žeja po Bogu, po živem Bogu: kdaj bom prišel in se pojavil pred Bogom? 3 [] Moje solze so mi bile hrana dan in noč, medtem ko mi nenehno pravijo: "Kje je tvoj Bog?" 4Ko se spominjam teh besed, v sebi izlivam svojo dušo: kajti odšel sem z množico, z njimi sem šel k Božji hiši, z glasom radosti in hvale, z množico, ki se je držala svetega dne. 5Zakaj si potrta, oh moja duša? In zakaj si vznemirjena v meni? Upaj v Boga: kajti še ga bom hvalil zaradi pomoči njegovega obličja. 6Oh, moj Bog, moja duša je v meni potrta, zatorej se te spominjam iz jordanske in hermonske dežele, s hriba Micár. 7Brezno kliče breznu ob zvoku tvojih vodnih tornadov: vsi tvoji valovi in tvoji veliki valovi so šli čezme. 8Vendar bo GOSPOD podnevi zapovedal svoji ljubeči skrbnosti in ponoči bo njegova pesem z menoj in moja molitev k Bogu mojega življenja. 9Rekel bom Bogu, svoji skali: "Zakaj si me pozabil? Zakaj hodim in žalujem zaradi sovražnikovega zatiranja?" 10Kakor z mečem v moje kosti me grajajo moji sovražniki; medtem ko mi vsak dan pravijo: "Kje je tvoj Bog?" 11Zakaj si potrta, oh moja duša? In zakaj si vznemirjena znotraj mene? Upaj v Boga: kajti še bom hvalil njega, ki je zdravje mojega obličja in moj Bog.