1 GOSPOD je moja svetloba in rešitev moje duše; koga se bom bal? [] GOSPOD je moč mojega življenja; pred kom bom prestrašen? 2Kadar so prišli nadme zlobni, celó moji sovražniki in moji sovragi, da požro moje meso, so se spotaknili in padli. 3 [] Čeprav bi se zoper mene utaborila vojska, se moje srce ne bi balo: četudi bi se zoper mene dvignila vojna, bom jaz pri tem zaupljiv. 4Eno stvar sem želel od GOSPODA, to hočem doseči; da bom lahko prebival v GOSPODOVI hiši vse dni svojega življenja, da zrem GOSPODOVO lepoto in da poizvedujem v njegovem templju. 5Kajti v času stiske me bo skril v svojem paviljonu: skril me bo s skrivnostjo svojega šotora; postavil me bo na skalo. 6In sedaj bo moja glava dvignjena nad moje sovražnike okoli mene: zato bom v njegovem šotoru daroval daritve radosti; pel bom, da, pel bom hvalnice GOSPODU. 7Poslušaj, oh GOSPOD, ko kličem s svojim glasom: tudi nad menoj imej usmiljenje in mi odgovori. 8Ko praviš: "Iščite moje obličje;" ti je moje srce povedalo: "Tvoje obličje, GOSPOD, bom iskal." 9Ne skrivaj svojega obličja daleč od mene; svojega služabnika ne odslovi v jezi: bil si moja pomoč; ne zapusti me, niti se me ne odpovej, oh Bog rešitve moje duše. 10Ko me moj oče in moja mati zapustita, potem me bo GOSPOD pobral. 11 [] Úči me svoje poti, oh GOSPOD in vodi me po ravni stezi, zaradi mojih sovražnikov. 12Ne izročaj me onkraj, v voljo mojih sovražnikov: kajti krive priče so vstale zoper mene in takšni, ki izdihujejo krutost. 13* Izgubil sem pogum, razen če sem veroval, da vidim GOSPODOVO dobroto v deželi živih. 14 [] Čakaj na GOSPODA: bodi odločnega poguma in okrepil bo tvoje srce: čakaj, pravim, na GOSPODA.