1Zakaj [] besnijo pogani in ljudstvo domišlja prazno stvar? 2Kralji zemlje so se usmerili in vladarji se skupaj posvetujejo zoper GOSPODA in zoper njegovega maziljenca, rekoč: 3"Pretrgajmo njihove vezi in odvrzimo njihove vrvi od nas." 4 [] Tisti, ki sedi v nebesih, se bo smejal: GOSPOD jih bo imel v posmeh. 5Potem jim bo govoril v svojem besu in jih nadlegoval v svojem bridkem nezadovoljstvu. 6"Vendarle sem jaz postavil svojega kralja na svojem svetem hribu Sionu." 7 [] Razglasil bom odlok: GOSPOD mi je rekel: "Ti si moj Sin; ta dan sem te rodil." 8 [] Zahtevaj od mene in dal ti bom pogane za tvojo dediščino in najbolj oddaljene kraje zemlje za tvojo posest. 9 [] Zdrobil jih boš z železno palico; raztreščil jih boš na koščke, kakor lončarjevo posodo. 10Zatorej bodite sedaj modri, oh vi kralji: dajte se poučiti, vi sodniki zemlje. 11GOSPODU služite s strahom in veselite se s trepetanjem. 12Poljubite Sina, da ne bi bil jezen in ne izginete iz poti, ko je njegov bes le malo razvnet. [] Blagoslovljeni so vsi, ki svoje trdno upanje položijo vanj.