1 Blagoslovljen bodi GOSPOD, moja moč, ki uči moje roke za vojno in moje prste za boj:
2 [] moja dobrota in moja trdnjava; moj visoki stolp in moj osvoboditelj, moj ščit in tisti, v katerega zaupam; ki moje ljudstvo podjarmlja pod mene.
3 [] GOSPOD, kaj je človek, da ti jemlješ spoznanje o njem! Ali sin človekov, da ti delaš obračun o njem!
4 [] Človek je podoben ničnosti: njegovi dnevi so kakor senca, ki mineva.
5Upogni svoj nebesni obok, oh GOSPOD in pridi dol: dotakni se gora in se bodo kadile.
6 [] Vrzi strelo in jih razkropi: izstreli svoje puščice in jih uniči.
7Pošlji svojo roko od zgoraj; znebi me in osvobodi me iz velikih vodá, pred roko tujih otrok;
8katerih usta govore prazne reči in je njihova desnica desnica hinavstva.
9Pel ti bom novo pesem, oh Bog: na plunko in glasbilo desetih strun ti bom prepeval hvalnice.
10On je, ki kraljem daje rešitev duš: ki osvobaja Davida, svojega služabnika, pred škodljivim mečem.
11Reši me in osvobodi me pred roko tujih otrok, katerih usta govorijo prazne reči in je njihova desnica desnica hinavstva:
12da bodo naši sinovi lahko kakor sadike odrasle v njihovi mladosti; da bodo naše hčere kakor vogalni kamni, pološčeni po podobnosti palače:
13da bodo naše žitnice lahko polne, nudeč vse vrste zalog: da lahko naše ovce na naših ulicah skotijo tisoče in desettisoče:
14da bodo naši voli lahko močni za delo; da ne bo vloma niti izginjanja; da na naših ulicah ne bo pritoževanja.
15 [] Srečno je tisto ljudstvo, ki je v takšni zadevi: da, srečno je tisto ljudstvo, čigar Bog je GOSPOD.