1 GOSPOD, k tebi kličem: pohiti k meni; pazljivo prisluhni mojemu glasu, ko kličem k tebi.
2Naj bo moja molitev postavljena pred teboj kakor kadilo; in dvigovanje mojih rok kakor večerna daritev.
3Postavi stražo, oh GOSPOD, pred moja usta; čuvaj duri mojih ustnic.
4Mojega srca ne nagni h kakršnikoli zli stvari, da opravljam zlobna dela z ljudmi, ki počnejo krivičnost: in naj ne jem od njihovih slaščic.
5* Naj me pravični udari; to bo prijaznost: in naj me ozmerja; to bo odlično olje, ki ne bo zlomilo moje glave; ker bo vendar v njihovih katastrofah tudi moja molitev.
6* Kadar so njihovi sodniki premagani na kamnitih krajih, bodo slišali moje besede; kajti prijetne so.
7Naše kosti so razkropljene ob ustih groba, kakor kadar nekdo seka in cepi les na zemlji.
8Toda moje oči so k tebi, oh BOG, Gospod: v tebi je moje trdno upanje; moje duše ne pusti zapuščene.
9Varuj me pred zankami, katere so položili zame in [pred] pastmi delavcev krivičnosti.
10Naj zlobni padejo v njihove lastne mreže, medtem ko jaz istočasno pobegnem.