1 GOSPOD, k tebi kličem: pohiti k meni; pazljivo prisluhni mojemu glasu, ko kličem k tebi. 2Naj bo moja molitev postavljena pred teboj kakor kadilo; in dvigovanje mojih rok kakor večerna daritev. 3Postavi stražo, oh GOSPOD, pred moja usta; čuvaj duri mojih ustnic. 4Mojega srca ne nagni h kakršnikoli zli stvari, da opravljam zlobna dela z ljudmi, ki počnejo krivičnost: in naj ne jem od njihovih slaščic. 5* Naj me pravični udari; to bo prijaznost: in naj me ozmerja; to bo odlično olje, ki ne bo zlomilo moje glave; ker bo vendar v njihovih katastrofah tudi moja molitev. 6* Kadar so njihovi sodniki premagani na kamnitih krajih, bodo slišali moje besede; kajti prijetne so. 7Naše kosti so razkropljene ob ustih groba, kakor kadar nekdo seka in cepi les na zemlji. 8Toda moje oči so k tebi, oh BOG, Gospod: v tebi je moje trdno upanje; moje duše ne pusti zapuščene. 9Varuj me pred zankami, katere so položili zame in [pred] pastmi delavcev krivičnosti. 10Naj zlobni padejo v njihove lastne mreže, medtem ko jaz istočasno pobegnem.