1Ob babilonskih rekah, tam smo se usedli, da, jokali smo, ko smo se spominjali Siona.
2Naše harfe smo obesili na vrbe v njegovi sredi.
3Kajti tam so tisti, ki so nas odvedli proč ujete, od nas zahtevali pesem; in tisti, ki so nas opustošili, so od nas zahtevali veselje, rekoč: "Zapojte nam eno izmed sionskih pesmi."
4Kako naj bi v tuji deželi peli GOSPODOVO pesem?
5Če jaz pozabim tebe, oh Jeruzalem, naj moja desnica pozabi njeno spretnost.
6Če se te jaz ne spomnim, naj se moj jezik prilepi k nebu mojih ust; če ne povišam Jeruzalema nad svojo glavno radost.
7Spomni se, oh GOSPOD, na Jeruzalemov dan otrok Edóma; ki so rekli: "Izbrišite ga, izbrišite ga, celo do njegovih temeljev."
8* [] Oh hči babilonska, ki boš uničena; srečen bo tisti, ki te poplača, kakor si nam ti služila.
9 [] Srečen bo tisti, ki zgrabi in trešči tvoje malčke ob kamenje.