1Blagoslavljaj GOSPODA, oh moja duša. Oh GOSPOD, moj Bog, ti si tako velik; oblečen si s častjo in veličino.
2Ki se pokrivaš s svetlobo kakor z obleko: ki razteguješ nebesni obok kakor zaveso:
3ki polagaš tramove svojih sob na vode: ki delaš oblake [za] svoj bojni voz: ki hodiš na perutih vetra:
4* [] ki svoje angele delaš za duhove; svoje služabnike za goreč ogenj:
5ki polagaš temelje zemlje, da na veke ne bo odstranjena.
6Ti jo pokrivaš z globinami kakor z obleko: vode so stale nad gorami.
7Ob tvojem oštevanju so zbežale; ob glasu tvojega groma so odhitele.
8* Gredo gor po gorah; gredo dol po dolinah, na kraj, ki si ga ti ustvaril zanje.
9Ti si postavil mejo, da je ne morejo prečkati; da se ponovno ne obrnejo in ne pokrijejo zemlje.
10On pošilja izvire v doline, ki tečejo med hribi.
11Dajejo piti vsaki poljski živali: divji osli si pogasijo svojo žejo.
12Poleg njih bo perjad neba, ki poje med mladikami, imela svoje prebivališče.
13Iz svojih sob namaka hribe: zemlja je nasičena s sadom tvojih del.
14Travi povzroča, da raste za živino in zelišče za služenje človeku: [] da lahko obrodi hrano iz zemlje;
15in vino, da razveseljuje človekovo srce in olje, da njegovemu obrazu stori, da zasveti in kruh, ki utrjuje človekovo srce.
16GOSPODOVA drevesa so polna soka; libanonske cedre, ki jih je posadil;
17kjer ptice delajo svoja gnezda: glede štorklje, so jelkina drevesa njena hiša.
18Visoki hribi so zatočišče za divje koze; in skale za kunce.
19Luno je določil za obdobja: sonce pozna svoje zahajanje.
20Ti delaš temo in je noč; ko vse gozdne živali lazijo naprej.
21Mladi levi rjovejo za svojim plenom in iščejo svojo hrano od Boga.
22Sonce vzhaja, zberejo se skupaj in se zleknejo v svoje brloge.
23Človek hodi naprej k svojemu delu in k svojemu trudu do večera.
24Oh GOSPOD, kako mnogotera so tvoja dela! V modrosti si jih vsa naredil: zemlja je polna tvojih bogastev.
25Tako je to veliko in široko morje, v katerem so brezštevilna plazeča bitja, tako majhne kakor velike živali.
26Tam se vozijo ladje: tam je ta leviatán, katerega si naredil, da se igra v njem.
27 [] Vsi ti čakajo nate; da jim lahko daš njihovo hrano v pravšnjem obdobju.
28To jim daješ, oni zbirajo; ti odpiraš svojo roko, oni se napolnjujejo z dobrim.
29Skrivaš svoj obraz, oni so preplašeni: jemlješ njihov dih, oni umrejo in se vrnejo k svojemu prahu.
30Svojega duha pošiljaš naprej, oni so ustvarjeni: in ti obnavljaš obličje zemlje.
31GOSPODOVA slava bo ostala na veke: GOSPOD se bo veselil v svojih delih.
32Pogleda na zemljo in ta se trese: dotakne se hribov in se kadijo.
33Dokler živim, bom pel GOSPODU: dokler imam svoj obstoj, bom pel hvalo mojemu Bogu.
34Moje premišljevanje o njem bo prijetno: veselil se bom v GOSPODU.
35Naj bodo grešniki použiti z zemlje in naj zlobnega ne bo več. Blagoslavljaj GOSPODA, oh moja duša. Hvalite GOSPODA.