1Blagoslavljaj GOSPODA, oh moja duša. Oh GOSPOD, moj Bog, ti si tako velik; oblečen si s častjo in veličino. 2Ki se pokrivaš s svetlobo kakor z obleko: ki razteguješ nebesni obok kakor zaveso: 3ki polagaš tramove svojih sob na vode: ki delaš oblake [za] svoj bojni voz: ki hodiš na perutih vetra: 4* [] ki svoje angele delaš za duhove; svoje služabnike za goreč ogenj: 5ki polagaš temelje zemlje, da na veke ne bo odstranjena. 6Ti jo pokrivaš z globinami kakor z obleko: vode so stale nad gorami. 7Ob tvojem oštevanju so zbežale; ob glasu tvojega groma so odhitele. 8* Gredo gor po gorah; gredo dol po dolinah, na kraj, ki si ga ti ustvaril zanje. 9Ti si postavil mejo, da je ne morejo prečkati; da se ponovno ne obrnejo in ne pokrijejo zemlje. 10On pošilja izvire v doline, ki tečejo med hribi. 11Dajejo piti vsaki poljski živali: divji osli si pogasijo svojo žejo. 12Poleg njih bo perjad neba, ki poje med mladikami, imela svoje prebivališče. 13Iz svojih sob namaka hribe: zemlja je nasičena s sadom tvojih del. 14Travi povzroča, da raste za živino in zelišče za služenje človeku: [] da lahko obrodi hrano iz zemlje; 15in vino, da razveseljuje človekovo srce in olje, da njegovemu obrazu stori, da zasveti in kruh, ki utrjuje človekovo srce. 16GOSPODOVA drevesa so polna soka; libanonske cedre, ki jih je posadil; 17kjer ptice delajo svoja gnezda: glede štorklje, so jelkina drevesa njena hiša. 18Visoki hribi so zatočišče za divje koze; in skale za kunce. 19Luno je določil za obdobja: sonce pozna svoje zahajanje. 20Ti delaš temo in je noč; ko vse gozdne živali lazijo naprej. 21Mladi levi rjovejo za svojim plenom in iščejo svojo hrano od Boga. 22Sonce vzhaja, zberejo se skupaj in se zleknejo v svoje brloge. 23Človek hodi naprej k svojemu delu in k svojemu trudu do večera. 24Oh GOSPOD, kako mnogotera so tvoja dela! V modrosti si jih vsa naredil: zemlja je polna tvojih bogastev. 25Tako je to veliko in široko morje, v katerem so brezštevilna plazeča bitja, tako majhne kakor velike živali. 26Tam se vozijo ladje: tam je ta leviatán, katerega si naredil, da se igra v njem. 27 [] Vsi ti čakajo nate; da jim lahko daš njihovo hrano v pravšnjem obdobju. 28To jim daješ, oni zbirajo; ti odpiraš svojo roko, oni se napolnjujejo z dobrim. 29Skrivaš svoj obraz, oni so preplašeni: jemlješ njihov dih, oni umrejo in se vrnejo k svojemu prahu. 30Svojega duha pošiljaš naprej, oni so ustvarjeni: in ti obnavljaš obličje zemlje. 31GOSPODOVA slava bo ostala na veke: GOSPOD se bo veselil v svojih delih. 32Pogleda na zemljo in ta se trese: dotakne se hribov in se kadijo. 33Dokler živim, bom pel GOSPODU: dokler imam svoj obstoj, bom pel hvalo mojemu Bogu. 34Moje premišljevanje o njem bo prijetno: veselil se bom v GOSPODU. 35Naj bodo grešniki použiti z zemlje in naj zlobnega ne bo več. Blagoslavljaj GOSPODA, oh moja duša. Hvalite GOSPODA.