1 [] Ko pa so se bližali Jeruzalemu in so prišli do Bétfage pri Oljski gori, je Jezus torej poslal dva učenca, 2rekoč jima: "Pojdita v vas tam pred vama in nemudoma bosta našla privezano oslico in žrebico z njo: odvežita ju in ju privedita k meni. 3In če vama bo katerikoli človek karkoli rekel, mu bosta rekla: 'Gospod ju potrebuje;' in nemudoma ju bo poslal." 4Vse to je bilo storjeno, da bi se lahko izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, rekoč: 5 [] "Povejte sionski hčeri: 'Glej, tvoj Kralj prihaja k tebi, krotak in sedeč na oslici in žrebici, osličjem žrebiču.'" 6 [] In učenca sta odšla ter storila, kakor jima je Jezus naročil 7in pripeljala sta oslico ter žrebico in nanju položila svoja oblačila in posadili so ga nanjo. 8Zelo velika množica pa je svoje obleke razgrnila na pot; drugi so odsekali mladike iz dreves in jih nastlali po poti. 9In množice, ki so šle spredaj in te, ki so sledile, so vzklikale, rekoč: "Hozana Davidovemu Sinu: 'Blagoslovljen je kdor prihaja v Gospodovem imenu; Hozana na višavah.'" 10 [] Ko pa je prišel v Jeruzalem, je bilo vse mesto razdraženo, govoreč: "Kdo je to?" 11Množica pa je rekla: "To je Jezus, prerok iz Nazareta v Galileji." 12In Jezus je odšel v Božji tempelj in izgnal vse tiste, ki so v templju prodajali in kupovali in prevrnil mize menjalcem denarja in stole teh, ki so prodajali golobice 13ter jim rekel: "Pisano je: [] 'Moja hiša naj se imenuje hiša molitve;' [] toda vi ste jo naredili za razbojniško gnezdo." 14V templju pa so prišli k njemu slepi in hromi; in jih je ozdravil. 15Ko pa so visoki duhovniki in pisarji videli čudovita dela, katera je storil in otroke, ki so v templju vzklikali ter govorili: "Hozana Davidovemu Sinu;" so bili boleče razžaljeni 16in so mu rekli: "Slišiš kaj ti govorijo?" Jezus pa jim reče: "Da; ali niste nikoli brali: [] 'Iz ust otročičev in dojenčkov imaš popolno hvalo?'" 17In zapustil jih je ter odšel iz mesta v Betanijo; in tam prenočil. 18Torej zjutraj, ko se je vrnil v mesto, je postal lačen. 19 [] In ko je na poti zagledal figovo drevo, je prišel k njemu, pa na njem ni našel nič, razen listja samega in mu rekel: "Naj odslej na tebi večno ne zraste noben sad." In figovo drevo je zelo kmalu ovenelo. 20Ko pa so učenci to videli, so se čudili, rekoč: "Kako hitro se je figovo drevo posušilo!" 21Jezus jim je odgovoril in rekel: "Resnično, povem vam: 'Če imate vero in ne dvomite, ne boste delali samo to, kar je bilo storjeno figovemu drevesu, temveč tudi, če boste rekli tej gori: 'Bodi odstranjena in vržena v morje;' se bo to zgodilo.' 22In vse stvari, karkoli boste verovali in prosili v molitvi, boste prejeli." 23 [] Ko pa je prišel v tempelj so k njemu, medtem ko je učil, prišli visoki duhovniki in starešine ljudstva ter rekli: "S kakšno oblastjo delaš te stvari? In kdo ti je dal to oblast?" 24Jezus pa je odgovoril in jim rekel: "Tudi jaz vas bom vprašal eno stvar in če mi jo poveste, vam bom tudi jaz povedal s kakšno oblastjo delam te stvari. 25Janezov krst, od kod je bil? Iz neba ali od ljudi?" Med seboj pa so razpravljali, rekoč: "Če bomo rekli: 'Iz neba;' nam bo rekel: 'Zakaj mu potem niste verjeli?' 26Toda če bomo rekli: 'Od ljudi;' se bojimo ljudstva; [] kajti Janeza so vsi imeli za preroka." 27In odgovorili so Jezusu ter rekli: "Ne moremo povedati." On pa jim je rekel: "Tudi jaz vam ne morem povedati s kakšno oblastjo delam te stvari. 28Toda kaj vi mislite? [Nek] človek je imel dva sinova; pa je prišel k prvemu in rekel: "Sin, pojdi danes delat v moj vinograd." 29Odgovoril je in rekel: 'Nočem:' toda kasneje se je pokesal in odšel. 30In prišel je k drugemu ter rekel enako. Ta je odgovoril in rekel: 'Grem, gospod:' pa ni odšel. 31Kateri izmed njiju dveh je izvršil voljo [svojega] očeta?" Povedo mu: "Prvi." Jezus jim reče: "Resnično, povem vam: 'Da gredo davkarji in vlačuge pred vami v Božje kraljestvo.' 32Kajti [] Janez je prišel k vam po poti pravičnosti, pa mu niste verjeli: toda davkarji in vlačuge so mu verjeli: vi pa, ko ste to videli, se potem niste pokesali, da bi mu lahko verjeli. 33Poslušajte še eno prispodobo: 'Bil je nek hišni gospodar, [] ki je nasadil vinograd in ga ogradil naokoli in v njem izkopal vinsko stiskalnico in zgradil stolp in ga prepustil kmetom ter odšel v daljno deželo: 34ko pa se je približal čas sadu, je h kmetom poslal svoje služabnike, da bi lahko prejeli sadove od njega. 35Kmetje pa so njegove služabnike prijeli in enega pretepli in drugega ubili in še enega kamnali. 36Ponovno pošlje druge služabnike, več kakor prvič, pa so jim storili enako. 37Toda zadnjega od vseh je poslal k njim svojega sina, rekoč: 'Mojega sina bodo spoštovali.' 38Toda ko so kmetje zagledali sina, so si med seboj rekli: [] 'Ta je dedič; pridite, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine.' 39In zgrabili so ga in ga vrgli iz vinograda in ga usmrtili. 40Ko torej prihaja gospodar vinograda, kaj bo storil tem kmetom?'" 41Rekli so mu: "Te zlobneže bo bedno uničil, svoj vinograd pa bo prepustil drugim kmetom, ki mu bodo vrnili sadove ob njihovih pravih obdobjih." 42Jezus jim pravi: [] "Ali niste nikoli brali v pismih: 'Kamen, ki so ga graditelji zavrgli, ta isti je postal glava vogalu: to je Gospodovo delo in to je čudovito v naših očeh?' 43Zatorej vam pravim: 'Božje kraljestvo vam bo vzeto in dano narodu, ki prinaša sadove od tega. 44In [] kdorkoli bo padel na ta kamen, bo razbit: toda na kogarkoli bo ta padel, tega bo zmlel v prah.'" 45Ko pa so visoki duhovniki in farizeji slišali njegove prispodobe, so dojeli, da je govoril o njih. 46Toda ko so si prizadevali položiti roke nanj, so se zbali množice, ker so ga imeli za preroka.