1"Kajti nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je hišni gospodar in je zgodaj zjutraj odšel ven, da najame delavce v svoj vinograd. 2In ko se je z delavci dogovoril za en kovanec na dan, jih je poslal v svoj vinograd. 3Odšel pa je ven okoli tretje ure in videl druge stati brez dela na trgu 4in jim rekel: 'Pojdite tudi vi v vinograd in karkoli je prav, vam bom dal.' In odšli so svojo pot. 5Ponovno je odšel ven okoli šeste ure in devete ure in storil prav tako. 6In okoli enajste ure je odšel ven in našel druge stati brez dela in jim reče: 'Zakaj ves dan tukaj stojite brez dela?' 7Rekli so mu: 'Ker nas nihče ni najel.' Reče jim: 'Pojdite tudi vi v vinograd; in karkoli je prav, to boste prejeli.' 8Ko je torej prišel večer, gospodar vinograda reče svojemu oskrbniku: 'Pokliči delavce in jim daj njihovo plačilo ter začni od zadnjih do prvih.' 9In ko so prišli tisti, ki so bili najeti okoli enajste ure, so prejeli vsak [po] en kovanec. 10Toda ko so prišli prvi, so domnevali, da bi morali prejeti več; pa so prav tako prejeli vsak [po] en kovanec. 11In ko so to prejeli, so godrnjali zoper hišnega očeta, 12rekoč: 'Ti zadnji so delali samo eno uro, pa si jih naredil enake nam, ki smo prenašali breme in vročino dneva.' 13Toda enemu izmed njih je odgovoril in rekel: 'Prijatelj, ne delam ti nobene krivice: ali se nisi z menoj dogovoril za en kovanec?' 14Vzemi to, kar je tvoje in pojdi svojo pot: temu zadnjemu bom dal enako kakor tebi. 15Ali mi ni dovoljeno, da s svojo lastnino storim kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?' 16 [] Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji: kajti veliko je poklicanih, toda malo izbranih." 17 [] Ko pa je šel gor v Jeruzalem, je Jezus na poti vzel dvanajst učencev na stran in jim rekel: 18"Glejte, mi gremo gor v Jeruzalem; Sin človekov pa bo izdan visokim duhovnikom in pisarjem in obsodili ga bodo na smrt 19 [] in izročili ga bodo poganom v zasmeh in bičanje in da ga križajo: tretji dan pa bo ponovno vstal." 20 [] Tedaj je prišla k njemu mati Zebedejevih otrok s svojima sinovoma, ga oboževala in od njega želela neko stvar. 21On pa ji je rekel: "Kaj želiš?" Ona mu reče: "Usliši, da bosta lahko ta dva moja sinova, v tvojem kraljestvu, sedela eden na tvoji desni roki, drugi pa na levi." 22Toda Jezus je odgovoril in rekel: "Ne veste kaj prosite. Ali zmoreta piti iz čaše, iz katere bom jaz pil in biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?" Rekla sta mu: "Midva zmoreva." 23In jima reče: "Zares bosta pila iz moje čaše in krščena bosta s krstom, s katerim sem jaz krščen: toda sedeti na moji desni roki in na moji levi, ni moje da dam, toda dano bo tem, za katere je pripravljeno od mojega Očeta." 24Ko pa so deseteri to slišali, so bili prevzeti z ogorčenjem zoper ta dva brata. 25Toda Jezus jih je poklical k sebi in rekel: [] "Vi veste, da knezi poganov izvajajo gospostvo nad njimi in oni, ki so veliki, izvajajo oblast nad njimi. 26Toda med vami naj ne bo tako: temveč kdorkoli hoče biti med vami velik, naj bo vaš sluga; 27in kdorkoli hoče biti med vami vodja, naj bo vaš služabnik: 28prav tako tudi [] Sin človekov ni prišel, da bi mu služili, temveč da služi in da dá svoje življenje v odkupnino za mnoge." 29 [] Ko pa so odšli iz Jerihe, mu je sledila velika množica. 30In glej, dva slepa človeka sta sedela ob poti. Ko sta zaslišala, da je šel mimo Jezus, sta zakričala, rekoč: "Usmili se naju, oh Gospod, ti Davidov Sin." 31Množica pa ju je oštela, ker bi morala molčati: toda onadva sta še bolj kričala, rekoč: "Usmili se naju, oh Gospod, ti Davidov Sin." 32Jezus pa se je ustavil in ju poklical ter rekel: "Kaj želita, da vama storim?" 33Rekla sta mu: "Gospod, da bi se najine oči lahko odprle." 34Jezus je imel torej do njiju sočutje in se dotaknil njunih oči: in njune oči so takoj prejele vid in sta mu sledila.