1 [] Ob istem času so prišli k Jezusu učenci, rekoč: "Kdo je v nebeškem kraljestvu največji?" 2Jezus pa je k sebi poklical majhnega otroka in ga postavil v sredo mednje 3ter rekel: "Resnično, povem vam: [] 'Razen, če se ne spreobrnete in ne postanete kakor majhni otroci, ne boste vstopili v nebeško kraljestvo.' 4Kdorkoli bo torej ponižal samega sebe kakor ta majhen otrok, ta je največji v nebeškem kraljestvu. 5Kdorkoli pa bo sprejel enega takšnega majhnega otroka v mojem imenu, sprejema mene. 6 [] Toda kdorkoli bo pohujšal enega od teh malčkov, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi bil mlinski kamen obešen okoli njegovega vratu in da bi bil potopljen v globino morja. 7Gorje svetu zaradi prestopkov! Kajti nujno se mora zgoditi, da prestopki pridejo; toda gorje tistemu človeku, po katerem prestopki prihajajo! 8 [] Zatorej če te tvoja roka ali tvoje stopalo pohujšuje, ju odsekaj proč in ju vrži od sebe: bolje je zate, da v življenje vstopiš šepav ali pohabljen, raje kakor imeti dve roki ali dve stopali in biti vržen v večni ogenj. 9Če pa te tvoje oko pohujšuje, ga izpuli ven in ga vrzi od sebe: bolje je zate, da vstopiš v življenje z enim očesom, raje kakor imeti dve očesi in biti vržen v peklenski ogenj. 10Pazi, da ne preziraš niti enega od teh malčkov; kajti povem ti: 'Da njihovi angeli na nebu vedno zrejo obraz mojega Očeta, ki je v nebesih.' 11 [] Kajti Sin človekov je prišel, da reši to, kar je bilo izgubljeno. 12 [] Kaj mislite vi? Če ima človek sto ovac in bi ena od njih zašla ali ne bo pustil devetindevetdesetih in šel v gore in iskal tisto, ki je zašla? 13Če pa se zgodi, da jo najde, resnično, povem vam, se bolj razveseljuje zaradi te ovce, kakor zaradi devetindevetdesetih, ki niso zašle. 14Točno tako ni volja vašega Očeta, ki je na nebu, da bi propadel eden izmed teh malčkov. 15Poleg tega, [] če se bo tvoj brat pregrešil zoper tebe, pojdi in mu na samem povej njegovo krivdo med teboj in njim: če te bo poslušal, si pridobil svojega brata. 16Toda če te ne bo poslušal, potem vzemi s seboj dodatno še enega ali dva, da je vsaka beseda lahko potrjena po [] ustih dveh ali treh prič. 17Če pa jih bo zanemarjal poslušati, povej to cerkvi: toda če zanemarja poslušati cerkev, naj ti bo kakor [] poganski človek in davkar. 18Resnično, povem vam: [] 'Karkoli boste zvezali na zemlji, bo zvezano v nebesih: in karkoli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.' 19Ponovno vam pravim: 'Da če se bosta dva izmed vas na zemlji strinjala glede katerekoli stvari, za katero bosta prosila, bo to storjeno zanju od mojega Očeta, ki je na nebu.' 20Kajti kjer sta dva ali trije zbrani skupaj v mojem imenu, tam sem jaz v sredi med njimi." 21Tedaj je prišel k njemu Peter in rekel: "Gospod, kako pogosto lahko moj brat greši proti meni in mu jaz odpustim? [] Do sedemkrat?" 22Jezus mu reče: "Ne pravim ti: 'Do sedemkrat,' temveč: 'do sedemdesetkrat sedemkrat.' 23Zato je nebeško kraljestvo podobno nekemu kralju, ki je hotel narediti obračun o svojih služabnikih. 24Ko pa je pričel z obračunom, so k njemu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. 25Toda ker ni mogel toliko odplačati, mu je njegov gospodar ukazal, naj bo prodan on in njegova žena in otroci ter vse, kar je imel in se pripravi plačilo. 26Služabnik je torej pokleknil in ga oboževal, rekoč: 'Gospod, imej potrpljenje z menoj in vse ti bom plačal.' 27Potem je bil gospodar tega služabnika prevzet s sočutjem in ga osvobodil ter mu odpustil dolg. 28Toda ta isti služabnik je odšel ven in našel enega izmed svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarjev: in položil je roke nanj ter [ga] prijel za vrat, rekoč: 'Plačaj mi to, kar dolguješ.' 29Njegov soslužabnik pa je pokleknil k njegovim stopalom in ga rotil, rekoč: 'Imej potrpljenje z menoj in vse ti bom plačal.' 30On pa ni hotel: temveč je šel in ga vrgel v ječo, dokler ne bi odplačal dolga. 31Ko so torej njegovi soslužabniki videli, kaj se je zgodilo, so bili zelo žalostni in so prišli ter svojemu gospodarju povedali vse, kar se je zgodilo. 32Tedaj mu je njegov gospodar, potem ko ga je poklical, rekel: 'Oh ti zlobni služabnik, ker si me prosil, sem ti ves ta dolg odpustil: 33ali naj ne bi tudi ti prav tako imel sočutje do svojega soslužabnika, prav tako kakor sem jaz imel usmiljenje do tebe?' 34In njegov gospodar je bil ogorčen in ga izročil mučiteljem, dokler ne bi odplačal vsega tega, kar mu je bil dolžan. 35Prav tako bo moj nebeški Oče storil tudi vam, če iz svojih src ne odpustite vsak svojemu bratu njihove prestopke."