1Po nekaj dneh pa je ponovno [] vstopil v Kafarnáum; in raztrobilo se je, da je v hiši.
2In nemudoma so bili zbrani mnogi, toliko, da tam ni bilo več prostora, da jih sprejme, ne, komaj okoli vrat: on pa jim je oznanjal besedo.
3Prišli pa so k njemu in prinesli nekoga, bolnega zaradi ohromelosti, ki je bil prenašan od štirih.
4Ko pa zaradi gneče niso mogli priti bliže k njemu, so odkrili streho kjer je bil: in ko so jo predrli, so spustili posteljo, na kateri je ležal bolni zaradi ohromelosti.
5Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel bolnemu zaradi ohromelosti: "Sin, tvoji grehi so ti odpuščeni."
6Toda bili so nekateri izmed pisarjev, ki so tam sedeli ter v svojih srcih razmišljali:
7"Zakaj ta človek govori takšna bogokletstva? [] Kdo lahko odpušča grehe razen Boga samega?"
8In takoj, ko je Jezus v svojem duhu dojel, da so v sebi tako modrovali, jim je rekel: "Zakaj v svojih srcih razmišljate te besede?
9Ali je bolnemu zaradi ohromelosti lažje reči: 'Tvoji grehi so ti odpuščeni;' ali reči: 'Vstani in vzemi svojo posteljo ter hôdi?'
10Toda da boste lahko vedeli, da ima Sin človekov na zemlji oblast odpuščati grehe, (reče bolnemu zaradi ohromelosti,)
11pravim ti: 'Vstani in vzemi svojo posteljo ter pojdi svojo pot v svojo hišo.'"
12In takoj je vstal, vzel svojo posteljo ter pred njimi vsemi odšel; tako da so bili vsi osupli in slavili Boga, rekoč: "Nikoli nismo tega videli na tak način."
13In ponovno je šel ob morski obali; in vsa množica je krenila k njemu, on pa jih je učil.
14 [] Ko pa je šel mimo, je zagledal Levija, Alfejevega sina, ki je sedel pri kraju plačevanja davkov ter mu rekel: "Sledi mi." In vstal je ter mu sledil.
15Pripetilo pa se je, ko je Jezus v svoji hiši sedel pri obedu, da je tudi mnogo davkarjev in grešnikov sedelo skupaj z Jezusom in njegovimi učenci: kajti bilo jih je mnogo in so mu sledili.
16Ko pa so ga pisarji in farizeji videli jesti z davkarji in grešniki, so njegovim učencem rekli: "Kako to, da jé in pije z davkarji in grešniki?"
17* Ko je Jezus to slišal, jim reče: "Tisti, ki so zdravi, nimajo nobene potrebe po zdravniku, temveč tisti, ki so bolni: nisem prišel klicat pravičnih, temveč grešnike h kesanju."
18 [] Janezovi učenci in učenci farizejev pa so se postili: in prišli ter mu rekli: "Zakaj se Janezovi učenci in učenci farizejev postijo, toda tvoji učenci se ne postijo?"
19Jezus pa jim je rekel: "Ali se lahko otroci svatovske sobe postijo, dokler je z njimi ženin? Kolikor dolgo imajo s seboj ženina, se ne morejo postiti.
20Toda prišli bodo dnevi, ko bo ženin vzet proč od njih in tedaj, v tistih dneh, se bodo postili.
21Tudi nihče ne prišije koščka novega oblačila na staro obleko: sicer bo nov košček, ki jo je zapolnil, odvzel iz stare in nastane hujša raztrganina.
22In novega vina nihče ne vliva v stare mehove: sicer novo vino mehove razžene, vino pa se izlije in mehovi bodo poškodovani: temveč mora biti novo vino vlito v nove mehove."
23 [] Pripetilo pa se je, da je na sabatni dan šel skozi žitna polja; njegovi učenci pa so med hojo pričeli smukati žitno klasje.
24Farizeji pa so mu rekli: "Glej, zakaj delajo na sabatni dan to, kar ni zakonito?"
25On pa jim je rekel: "Ali niste nikoli brali kaj je storil David, ko je imel potrebo in je bil lačen on in tisti, ki so bili z njim?
26Kako je v dneh Abjatárja, vélikega duhovnika, odšel v Božjo hišo in jedel položene hlebe, kar ni zakonito jesti [nikomur] razen duhovnikom in je dal tudi tem, ki so bili z njim?"
27In rekel jim je: "Sabat je bila narejena za človeka, ne pa človek za sabat:
28zato je Sin človekov Gospod tudi čez sabat."