1 [] Ko pa so prišli blizu Jeruzalema, k Bétfagi in Betaniji, ob Oljski gori, pošlje naprej dva izmed svojih učencev 2in jima reče: "Pojdita svojo pot v vas pred vama: in brž ko bosta vstopila vanjo, bosta našla privezano žrebe, na katerem človek nikoli ni sedel; odvežita ga in ga pripeljita. 3Če pa bi vama katerikoli človek rekel: 'Čemu to počneta?' recita, da ima Gospod potrebo po njem; in on ga bo nemudoma poslal sèm." 4In odšla sta svojo pot ter našla zunaj pri vratih privezano žrebe, na kraju, kjer sta se srečali dve poti; in sta ga odvezala. 5Nekateri izmed tistih, ki so stali tam, pa so jima rekli: "Kaj počneta, da odvezujeta žrebe?" 6In rekla sta jim celó kot je naročil Jezus: in pustili so ju oditi. 7Žrebe pa sta privedla k Jezusu in svoje obleke vrgla nanj; in on je sédel nanj. 8In mnogi so svoje obleke razgrnili na pot: drugi pa so z dreves odsekali mladike ter z njimi nastlali pot. 9In tisti, ki so šli spredaj in tisti, ki so sledili, so vzklikali, rekoč: "'Hozána;' blagoslovljen je, kdor prihaja v imenu Gospodovem: 10blagoslovljeno bodi kraljestvo našega očeta Davida, ki prihaja v imenu Gospodovem: 'Hozána na višavah.'" 11Jezus pa je vstopil v Jeruzalem in v tempelj: in ko se je razgledal naokoli po vseh stvareh in je torej prihajal večer, je z dvanajsterimi odšel ven v Betanijo. 12Dan za tem, ko so prišli iz Betanije, pa je bil lačen: 13 [] ko pa je daleč stran zagledal figovo drevo, ki je imelo listje, je prišel, če bi morda lahko karkoli našel na njem: in ko je prišel k njemu, ni našel nič razen listov; kajti ni bil še čas za fige. 14In Jezus je odgovoril ter rekel: "Nihče naj od tebe odslej nikoli več ne jé sadu." Njegovi učenci pa so to slišali. 15 [] In prišli so v Jeruzalem: Jezus pa je odšel v tempelj in pričel izganjati te, ki so v templju prodajali in kupovali, menjalcem denarja pa je prevrnil mize in sedeže teh, ki so prodajali golobice; 16in ni dovolil, da bi katerikoli človek skozi tempelj nosil kakršnokoli posodo. 17On pa je učil in jim rekel: "Ali ni pisano: 'Moja hiša se bo vsem narodom imenovala hiša molitve?' Toda vi ste jo naredili za razbojniško gnezdo." 18Pisarji in visoki duhovniki pa so to slišali ter iskali kako bi ga lahko pokončali: kajti bali so se ga, ker je bilo vse ljudstvo osuplo nad njegovim naukom. 19Ko pa je prišel večer, je odšel iz mesta. 20 [] In zjutraj, ko so šli mimo, so videli figovo drevo posušeno iz korenin. 21Peter pa se spomni in mu reče: "Učitelj, glej, figovo drevo, ki si ga preklel, se je posušilo." 22In Jezus jim odgovarja, rekoč: "Imejte vero v Boga. 23Kajti resnično, povem vam: 'Da kdorkoli bo rekel tej gori: 'Prestavi se in bodi vržena v morje;' in v svojem srcu ne bo dvomil, temveč bo veroval, da se te besede, katere reče, pripetijo; bo imel, karkoli reče.' 24Zatorej vam pravim: [] 'Katerekoli stvari si želite, ko molite, verujte, da jih prejmete in imeli jih boste. 25Ko pa vstanete k molitvi, [] odpustite, če imate kaj proti komu: da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, lahko odpusti vaše prestopke. 26Toda če vi ne odpustite, tudi vaš Oče, ki je v nebesih, ne bo odpustil vaših prestopkov.'" 27In ponovno so prišli v Jeruzalem: [] in ko je hodil po templju, so prišli k njemu visoki duhovniki in pisarji in starešine 28ter mu rekli: "S kakšno oblastjo delaš te stvari? In kdo ti je dal to oblast, da delaš te stvari?" 29Jezus pa je odgovoril in jim rekel: "Tudi jaz vas bom vprašal neko vprašanje in odgovorite mi in povedal vam bom s kakšno oblastjo delam te stvari. 30Janezov krst, ali je bil ta iz neba ali od ljudi? Odgovorite mi." 31Oni pa so med seboj razpravljali, rekoč: "Če bomo rekli: 'Iz neba;' bo rekel: 'Zakaj mu potem niste verovali?' 32Toda če bomo rekli: 'Od ljudi;' so se bali ljudstva: kajti vsi ljudje so šteli Janeza, da je bil zares prerok." 33In odgovorili so ter rekli Jezusu: "Ne moremo povedati." Jezus pa jim odgovarja, rekoč: "Niti vam jaz ne povem s kakšno oblastjo delam te stvari."