1Pripetilo pa se je potem, da je šel skozi vsako mesto in vas in oznanjal ter prikazoval vesele novice Božjega kraljestva: z njim pa so bili dvanajsteri 2in neke ženske, ki so bile ozdravljene od zlih duhov in slabotnosti, Marija, imenovana Magdalena, [] iz katere je odšlo sedem hudičev 3* in Joana, žena Herodovega oskrbnika Husa ter Suzana in mnoge druge, ki so mu služile iz svojega imetja. 4 [] Ko pa je bilo skupaj zbranih veliko ljudi in so prišli k njemu iz vsakega mesta, je spregovoril s prispodobo: 5"Sejalec je odšel ven, da poseje svoje seme: in medtem, ko je sejal, je nekaj padlo poleg poti; bilo pa je pohojeno in požrla ga je perjad neba. 6In nekaj je padlo na skalo; in takoj, ko je pognalo, se je posušilo, ker mu je primanjkovalo vlage. 7In nekaj je padlo med trnje; in trnje je pognalo z njim ter ga zadušilo. 8Drugo pa je padlo na dobro zemljo in pognalo ter obrodilo stoteren sad." Ko pa je povedal te besede, je zaklical: "Kdor ima ušesa, da slišijo, naj posluša." 9Njegovi učenci pa so ga vprašali, rekoč: "Kaj bi bila ta prispodoba?" 10On pa je rekel: "Vam je dano spoznati skrivnosti Božjega kraljestva: toda drugim v prispodobah; da gledajo in morda ne bi videli, ter poslušajo in morda ne bi razumeli. 11 [] Torej prispodoba je ta: 'Seme je Božja beseda. 12Tisti ob poti so tisti, ki poslušajo; potem pride hudič in iz njihovih src odvzema besedo, da ne bi verjeli in ne bi bili rešeni. 13Tisti na skali so tisti, ki, ko slišijo besedo, jo z radostjo sprejmejo; ti pa nimajo korenine, ki nekaj časa verujejo, ob času preizkušnje pa padejo stran. 14In to, kar je padlo med trnje, so tisti, ki, ko so slišali, gredo in so zadušeni s skrbmi in bogastvi in užitki tega življenja in nobenega sadu ne privedejo do zrelosti. 15Toda to, na dobri zemlji, so tisti, ki so z iskrenim in dobrim srcem slišali besedo, jo obdržali in v potrpežljivosti obrodili sad.' 16 [] 'Nihče, ko je prižgal svetilko, je ne pokrije s posodo ali jo postavi pod posteljo; temveč jo postavi na svečnik, da tisti, ki vstopajo noter, lahko vidijo svetlobo. 17 [] Kajti nič ni skrito, kar ne bo razodeto; niti ni nobena stvar skrita, da se ne bo izvedela in postala znana.' 18Pazite torej kako poslušate: [] kajti kdorkoli ima, njemu bo dano; kdorkoli pa nima, od njega bo vzeto celó to, kar se mu zdi, da ima." 19 [] Tedaj so prišli k njemu njegova mati in njegovi bratje, pa zaradi gneče niso mogli priti k njemu. 20Povedano pa mu je bilo po nekom, ki je rekel: "Tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in te želijo videti." 21In odgovoril je ter jim rekel: "Moja mati in moji bratje so tisti, ki poslušajo Božjo besedo in jo izvršujejo." 22 [] Torej pripetilo se je na neki dan, da je s svojimi učenci odšel na ladjo: in jim rekel: "Pojdimo preko, na drugo stran jezera." In so odrinili. 23Toda ko so jadrali, je zaspal: dol na jezero pa je prišel vetroven vihar; in bili so napolnjeni z vodo in v nevarnosti. 24In prišli so k njemu ter ga zbudili, rekoč: "Učitelj, učitelj, mi ginemo." Potem je vstal in oštel veter in besnenje vode: in ponehala sta in bil je mir. 25Rekel pa jim je: "Kje je vaša vera?" In prestrašeno začudeni so drug drugemu govorili: "Kakšne vrste človek je to! Kajti ukazuje celó vetrovom in vodi in sta mu pokorna." 26 [] Prispeli pa so v Géraško deželo, ki je na drugi strani, nasproti Galileji. 27In ko je šel v deželo, ga je tam zunaj mesta srečal neki moški, ki je imel dolgo časa hudiče in ni nosil oblačil, niti ni prebival v nobeni hiši, temveč v grobnicah. 28Ko je zagledal Jezusa, je zavpil in pokleknil pred njim ter z močnim glasom rekel: "Kaj imam opraviti s teboj, Jezus, ti Sin od Boga najvišjega? Rotim te, ne muči me." 29(Kajti nečistemu duhu je ukazal, da pride iz tega človeka. Kajti ta ga je pogosto zgrabil: in bil je držan zvezan z verigami in okovi; pa je prelomil vezi in po hudiču je bil gnan v divjino.) 30Jezus pa ga je vprašal, rekoč: "Kako ti je ime?" On pa je rekel: "Legija," ker je vanj vstopilo mnogo hudičev. 31Oni pa so ga rotili, da jim ne bi ukazal oditi ven v brezno. 32Na gori pa je bila čreda mnogih hranečih se svinj: in rotili so ga, naj jim dovoli vstopiti vanje. On pa jim je dovolil. 33Tedaj so hudiči odšli iz človeka in vstopili v svinje: čreda pa je silovito stekla navzdol po strmini v jezero in so se zadušile. 34Ko so tisti, ki so jih hranili, videli kaj je bilo storjeno, so pobegnili in odšli ter to povedali v mestu in na deželi. 35Potem so odšli ven, da vidijo kaj je bilo storjeno; in prišli so k Jezusu in našli človeka, iz katerega so odšli hudiči, sedečega pri Jezusovih stopalih, oblečenega in pri zdravi pameti: in bili so prestrašeni. 36Tisti, ki so to videli, so jim povedali tudi na kakšen način je bil ta, ki je bil obseden s hudiči, ozdravljen. 37* Potem ga je celotna množica naokoli iz géraške dežele rotila naj odide od njih; kajti bili so prevzeti z velikim strahom: on pa je odšel gor na ladjo in se ponovno vrnil nazaj. 38Torej mož, iz katerega so izšli hudiči, ga je rotil, da bi bil lahko z njim: toda Jezus ga je poslal proč, rekoč: 39"Vrni se k svoji lastni hiši in oznani kako velike stvari ti je storil Bog." In odšel je svojo pot ter po vsem mestu razglašal kako velike stvari mu je storil Jezus. 40Pripetilo pa se je, ko se je Jezus vrnil, da ga je ljudstvo veselo sprejelo: kajti vsi so ga pričakovali. 41 [] In glej, tja je prišel mož po imenu Jaír in bil je vladar sinagoge: in on je pokleknil k Jezusovim stopalom ter ga rotil, da bi prišel v njegovo hišo: 42kajti imel je eno samo hčer, staro okoli dvanajst let in ta je umirala. Toda ko je šel, je ljudstvo pritiskalo nanj. 43In ženska, ki je dvanajst let imela težave s krvjo, ki je ves njen dohodek potrošila za zdravnike, niti je nihče ni mogel ozdraviti, 44je prišla za njim ter se dotaknila roba njegove obleke: in njena težava s krvjo se je takoj ustavila. 45Jezus pa je rekel: "Kdo se me je dotaknil?" Ko so vsi zatajili, so Peter in tisti, ki so bili z njim, rekli: "Učitelj, množica te preriva in pritiska, ti pa praviš: 'Kdo se me je dotaknil?'" 46Jezus pa je rekel: "Nekdo se me je dotaknil: kajti zaznal sem, da je iz mene šla moč." 47Ko pa je ženska videla, da ni bila skrita, je trepetajoč prišla in padla dol pred njim. Pred vsem ljudstvom mu je priznala zaradi kakšnega razloga se ga je dotaknila in kako je bila takoj ozdravljena. 48On pa ji je rekel: "Hči, bodi dobro potolažena: tvoja vera te je ozdravila; pojdi v miru." 49Medtem ko je še govoril, pride tja nekdo iz hiše vladarja sinagoge in mu reče: "Tvoja hči je mrtva; ne nadleguj Učitelja." 50Toda ko je Jezus to slišal, mu je odgovoril, rekoč: "Ne boj se: samo veruj in ozdravela bo." 51Ko pa je prišel v hišo, nobenemu človeku ni dovolil vstopiti noter, razen Petru in Jakobu in Janezu ter očetu in materi deklice. 52In vsi so jokali ter jo objokovali: toda rekel je: "Ne jokajte; ona ni mrtva, temveč spi." 53Oni pa so se mu smejali do norčevanja, ker so vedeli, da je bila mrtva. 54On pa je vse postavil ven in jo prijel za roko in jo poklical, rekoč: "Deklica, vstani." 55In njen duh je ponovno prišel in nemudoma je vstala: in ukazal je, naj ji dajo jesti. 56Njena starša pa sta bila osupla: toda naročil jima je, naj nobenemu človeku ne povesta kaj se je zgodilo.