1 [] Torej približal se je praznik nekvašenega kruha, ki se je imenoval Pasha. 2Visoki duhovniki in pisarji pa so si prizadevali kako bi ga lahko ubili, kajti bali so se ljudstva. 3 [] Tedaj je Satan vstopil v Juda, z vzdevkom Iškarijot, ki je bil izmed dvanajsterih. 4In odšel je svojo pot ter se posvetoval z visokimi duhovniki in stotniki, kako bi jim ga lahko izdal. 5Oni pa so bili veseli in se obvezali, da mu dajo denar. 6In obljubil je ter iskal priložnost, da jim ga izda v odsotnosti množice. 7 [] Potem je prišel dan nekvašenega kruha, ko mora biti zaklano pashalno jagnje. 8In poslal je Petra ter Janeza, rekoč: "Pojdita in nam pripravita pashalno jagnje, da bomo lahko jedli." 9Rekla pa sta mu: "Kje želiš, da ga pripraviva?" 10On pa jima je rekel: "Glejta, ko vstopita v mesto, vaju bo srečal človek, noseč lončen vrč vode; sledita mu v hišo, v katero vstopa. 11Hišnemu očetu pa bosta rekla: 'Učitelj ti pravi: 'Kje je soba za goste, kjer bom s svojimi učenci jedel pashalno jagnje?'' 12In pokazal vama bo veliko opremljeno zgornjo sobo: tam pripravita." 13In onadva sta odšla ter našla kakor jima je rekel: in sta pripravila pashalno jagnje. 14 [] Ko pa je prišla ura, se je usedel in dvanajst apostolov z njim. 15Rekel pa jim je: "S hrepenenjem sem prosil, da bi to pashalno jagnje jedel z vami, še predem trpim: 16kajti povem vam: 'Ne bom več jedel od tega, dokler ne bo izpolnjeno v Božjem kraljestvu.'" 17In vzel je čašo ter se zahvalil in rekel: "Vzemite to in razdelite si to med seboj: 18kajti povem vam: ne bom pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo." 19 [] In vzel je kruh in se zahvalil in ga razlomil ter jim dal, rekoč: "To je moje telo, ki je dano za vas: to delajte v spomin name." 20Podobno tudi čašo po večerji, rekoč: "Ta čaša je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas. 21 [] Toda glejte, roka tistega, ki me izdaja, je z menoj pri mizi. 22In Sin človekov resnično gre, kakor je bilo določeno: toda gorje temu človeku po katerem je izdan!" 23Med seboj pa so se pričeli spraševati, kdo izmed njih je bil, da bi storil to stvar. 24Med njimi pa je bil tudi prepir, kdo izmed njih naj bi bil smatran največji. 25 [] On pa jim je rekel: "Kralji poganov izvajajo gospostvo nad njimi; in kateri izvajajo oblast nad njimi, so imenovani dobrotniki. 26Toda vi ne bodite takšni: temveč kdor je med vami največji, naj bo kakor mlajši; kdor pa je šef, kakor tisti, ki streže. 27Kajti kdo je večji, kdor sedi pri mizi ali kdor streže? Ali ni kdor sedi pri mizi? Toda jaz sem med vami kakor tisti, ki streže. 28Vi ste tisti, ki ste vztrajali z menoj v mojih preizkušnjah. 29Določam pa vam kraljestvo, kakor ga je moj Oče določil meni; 30da boste lahko jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu [] in sedeli na prestolih ter sodili dvanajst Izraelovih rodov." 31In Gospod je rekel: "Simon, Simon, glej, [] Satan je zahlepel, da bi te imel, da te preseje kakor pšenico: 32toda jaz sem molil zate, da tvoja vera ne opeša: ko pa boš spreobrnjen, okrepi svoje brate." 33Ta pa mu je rekel: "Gospod, pripravljen sem iti s teboj tako v ječo kakor v smrt." 34 [] On pa je rekel: "Povem ti, Peter, danes petelin ne bo zapel, preden ne boš trikrat zatajil, da me poznaš." 35 [] In rekel jim je: "Ko sem vas poslal brez mošnje in torbe in čevljev ali vam je karkoli manjkalo?" In rekli so: "Nič." 36Potem jim je rekel: "Toda kdor ima mošnjo, naj jo sedaj vzame in prav tako svojo torbo: in kdor nima meča, naj proda svojo obleko in enega kupi. 37Kajti povem vam, da se mora na meni dovršiti še to, kar je pisano: [] 'In prištet je bil med prestopnike:' kajti stvari glede mene imajo konec." 38In rekli so: "Gospod, glej, tukaj sta dva meča." On pa jim je rekel: "Dovolj je." 39 [] In prišel je ven ter odšel, kakor je bil navajen, na Oljsko goro; in tudi njegovi učenci so mu sledili. 40 [] Ko pa je bil na mestu, jim je rekel: "Molíte, da ne vstopite v skušnjavo." 41In od njih je bil oddaljen za lučaj kamna ter pokleknil in molil, 42rekoč: "Oče, če hočeš, odstrani to čašo od mene: vendar ne moja volja, temveč tvoja naj se zgodi." 43In prikazal se mu je angel z neba ter ga krepil. 44Medtem ko je bil v neznosni bolečini, pa je še iskrenejše molil: in njegov pot je bil kakor bi na zemljo padale velike kaplje krvi. 45Ko pa se je dvignil od molitve in prišel k svojim učencem, jih je zaradi bridkosti našel speče 46in jim rekel: "Čemu spite? Vstanite in molíte, da ne vstopite v skušnjavo." 47In medtem, ko je še govoril, [] zagleda množico in tisti, ki se je imenoval Juda, eden izmed dvanajsterih, je šel pred njimi in se približal Jezusu ter ga poljubil. 48Toda Jezus mu je rekel: "Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?" 49Ko so ti, ki so bili okoli njega, videli kaj bo sledilo, so mu rekli: "Gospod ali naj udarimo z mečem?" 50In eden izmed njih je udaril služabnika vélikega duhovnika ter mu odsekal njegovo desno uho. 51Jezus pa je odgovoril in rekel: "Pustite do tod." In dotaknil se je njegovega ušesa ter ga ozdravil. 52Potem je Jezus rekel visokim duhovnikom in tempeljskim stotnikom ter starešinam, ki so prišli k njemu: "Ali ste prišli ven, kakor proti tatu, z meči in koli? 53Ko sem bil vsak dan z vami v templju proti meni niste iztegnili rok: toda to je vaša ura in oblast teme." 54 [] Potem so ga vzeli in ga vodili ter ga privedli v hišo vélikega duhovnika. Peter pa je sledil od daleč. 55 [] In ko so sredi dvorane prižgali ogenj ter so skupaj sedli, je Peter sédel mednje. 56Toda zagledala ga je neka služkinja, ko je sedel poleg ognja in ga tehtno pogledala ter rekla: "Tudi ta človek je bil z njim." 57On pa ga je zatajil, rekoč: "Ženska, ne poznam ga." 58In nekaj za tem ga je opazil drug ter rekel: "Tudi ti si izmed njih." Peter pa je rekel: "Človek, nisem." 59In približno eno uro kasneje je še en prepričano potrdil, rekoč: "Resnično, tudi ta pajdaš je bil z njim: kajti Galilejec je." 60Peter pa je rekel: "Moški, ne vem kaj praviš." In takoj, medtem ko je še govoril, je petelin zapel. 61Gospod pa se je obrnil in pogledal na Petra. In Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: "Preden petelin zapoje, me boš trikrat zatajil." 62In Peter je odšel ven ter se bridko zjokal. 63Možje, ki so prijeli Jezusa, pa so ga zasmehovali in ga udarjali. 64Ko pa so mu zavezali oči, so ga udarili po obrazu in ga vprašali, rekoč: "Prerokuj, kdo je ta, ki te je udaril?" 65In mnogo drugih stvari so bogokletno govorili proti njemu. 66 [] Takoj, ko je bil dan, pa so prišli skupaj starešine ljudstva, visoki duhovniki ter pisarji in ga odvedli v njihov zbor, rekoč: 67"Ali si ti Kristus? Povej nam." On pa jim je rekel: "Če vam povem, ne boste verjeli: 68* in tudi če vas prosim, mi ne boste odgovorili, niti me pustili oditi. 69Odslej bo Sin človekov sedel na desnici Božje moči." 70Potem so vsi rekli: "Ali si ti potem Božji Sin?" On pa jim je rekel: [] "Vi pravite, da sem." 71Oni pa so rekli: "Kaj potrebujemo kakršnihkoli nadaljnjih prič? Kajti sami smo slišali iz njegovih lastnih ust."