1Jezus pa je vstopil in šel skozi Jeriho. 2In glej, bil je mož, imenovan Zahej, ki je bil šef med davkarji in je bil bogat. 3Prizadeval pa si je, da bi videl Jezusa kdo je bil; pa ni mogel zaradi množice, ker je bil majhne postave. 4In je stekel naprej ter splezal na egiptovsko smokvo, da bi ga videl: kajti moral bi iti mimo po tej poti. 5Ko pa je Jezus prišel na ta kraj, je pogledal gor, ga zagledal in mu rekel: "Zahej, podvizaj se in pridi dol; kajti danes moram prebivati v tvoji hiši." 6On pa je pohitel in prišel dol ter ga radostno sprejel. 7In ko so to videli, so vsi godrnjali, rekoč: "Ta je odšel, da bi bil gost pri človeku, ki je grešnik." 8Zahej pa je vstal in rekel Gospodu: "Glej, Gospod, polovico svojih dobrin dam revnim; in če sem po krivem obtožen, da sem karkoli vzel od kateregakoli človeka, mu štirikratno povrnem." 9Jezus pa mu je rekel: "Ta dan je prišla k tej hiši rešitev duše, glede na to, da je tudi on Abrahamov sin. 10 [] Kajti Sin človekov je prišel, da poišče in da reši to, kar je bilo izgubljeno." 11Ko pa so slišali te stvari, je dodal in povedal prispodobo, kajti bil je blizu Jeruzalema in ker so mislili, da naj bi se Božje kraljestvo prikazalo takoj. 12 [] Rekel je torej: "Neki visoki plemič je odšel v daljno deželo, da prejme zase kraljestvo in da se vrne. 13* In poklical je svojih deset služabnikov ter jim razdelil deset funtov in jim rekel: 'Obdržite lastnino, dokler ne pridem.' 14Toda njegovi državljani so ga sovražili in za njim poslali sporočilo, rekoč: 'Nočemo, da bi ta človek zavladal nad nami.' 15Pripetilo pa se je, ko je se vrnil, da je sprejel kraljestvo, potem je ukazal naj te služabnike, katerim je dal denar, pokličejo k njemu, da lahko izve koliko je vsak človek pridobil s trgovanjem. 16Potem je prišel prvi, rekoč: 'Gospodar, tvoj funt je pridobil deset funtov.' 17On pa mu je rekel: 'V redu, ti dobri služabnik: ker si bil zvest v zelo majhnem, imej oblast nad desetimi mesti.' 18Prišel pa je drugi, rekoč: 'Gospod, tvoj funt je pridobil pet funtov.' 19In tudi njemu je rekel podobno: 'Bodi tudi ti nad petimi mesti.' 20Prišel pa je še en, rekoč: 'Gospod, glej, tukaj je tvoj funt, ki sem ga hranil v prtiču: 21kajti bal sem se te, ker si strog človek: jemlješ to, kar nisi položil in žanješ to, kar nisi vsejal.' 22On pa mu reče: 'Po tvojih lastnih ustih te bom sodil, ti zlobni služabnik. Ti si vedel, da sem bil strog človek, ki jemljem to, kar nisem položil in ki žanjem to, kar nisem vsejal: 23zakaj torej mojega denarja nisi dal v banko, da bi lahko ob mojem prihodu mojo lastnino zahteval z obrestmi?' 24In rekel je tem, ki so stali poleg: 'Vzemite od njega funt in ga dajte tistemu, ki ima deset funtov.' 25(Oni pa so mu rekli: 'Gospod, ta ima deset funtov.') 26Kajti povem vam: [] 'Da vsakemu, ki ima, se bo dalo; od tistega, ki nima, pa se bo odvzelo celó to, kar ima.' 27Toda tiste moje sovražnike, ki niso hoteli, da bi jim jaz vladal, privedite sèm in jih pokončajte pred menoj.'" 28In ko je to povedal, je šel pred njimi ter se vzpenjal v Jeruzalem. 29 [] Pripetilo pa se je, ko je prišel blizu Bétfage in Betanije, pri gori, ki se imenuje Oljska gora, [da] je poslal dva izmed svojih služabnikov, 30rekoč: "Pojdita v vas nasproti vama; v kateri bosta ob svojem vstopu našla privezano žrebe, na katerem človek še nikoli ni sedel: odvežita ga in ga privedita sèm. 31Če pa vaju katerikoli človek vpraša: 'Zakaj ga odvezujeta?' mu recita takole: 'Ker ga potrebuje Gospod.'" 32In onadva, ki sta bila poslana, sta šla svojo pot in našla tako, kakor jima je povedal. 33Ko pa sta odvezovala žrebe, so jima lastniki le-tega rekli: "Zakaj odvezujeta žrebe?" 34Onadva pa sta rekla: "Gospod ga potrebuje." 35In privedla sta ga k Jezusu: in svoje obleke sta vrgla na žrebe ter nanj posadila Jezusa. 36In ko je šel, so na pot razgrinjali svoja oblačila. 37Ko pa je prišel blizu, torej celó k pobočju Oljske gore, se je celotna množica učencev pričela veseliti in z močnim glasom hvaliti Boga za vsa mogočna dela, ki so jih videli; 38rekoč: "Blagoslovljen naj bo Kralj, ki prihaja v imenu Gospodovem: v nebesih mir in slava na višavah." 39Nekaj farizejev izmed množice pa mu je reklo: "Učitelj, oštej svoje učence." 40On pa jim je odgovoril in jim rekel: "Povem vam, da če naj bi ti molčali, bodo takoj kamni zavpili." 41Ko pa je prišel bliže, je zagledal mesto ter jokal nad njim, 42rekoč: "Če bi ti spoznalo, celó ti, vsaj na ta tvoj dan, stvari, ki pripadajo tvojemu miru! Toda sedaj so skrite pred tvojimi očmi. 43Kajti nadte bodo prišli dnevi, ko bodo tvoji sovražniki okoli tebe vrgli okope in te obdali naokoli in te zadržali na vsaki strani 44in zravnali te bodo celó z zemljo in tvoje otroke v tebi; in v tebi ne bodo pustili enega kamna na drugem; ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja." 45 [] In odšel je v tempelj ter pričel izganjati te, ki so v njem prodajali in te, ki so kupovali; 46rekoč jim: "Pisano je: 'Moja hiša je hiša molitve:' toda vi ste jo naredili za razbojniško gnezdo." 47Vsak dan pa je učil v templju. Toda visoki duhovniki in pisarji in vodje ljudstva so si prizadevali, da ga pokončajo, 48pa niso mogli najti kaj bi lahko storili: kajti vse ljudstvo ga je zelo pozorno poslušalo.