1 [] Medtem, ko je bila tam skupaj zbrana brezštevilna množica ljudstva, do take mere, da so stopali drug po drugem, je najprej pričel govoriti svojim učencem: "Pazite se kvasa farizejev, ki je hinavščina. 2 [] Kajti nič ni prikrito, kar ne bo razkrito; niti skrito, kar se ne bo izvedelo. 3Zatorej karkoli ste govorili v temi, bo slišano na svetlobi; in to, kar ste govorili v sobicah na ušesa, bo razglašeno na hišnih strehah. 4 [] Vam, svojim prijateljem, pa pravim: 'Ne bojte se teh, ki ubijejo telo in nató ne morejo nič več storiti. 5Toda posvaril vas bom, koga se bojte: 'Bojte se njega, ki ima, potem ko je ubil, oblast, da vrže v pekel.' Da, pravim vam: 'Bojte se ga.' 6Ali ni pet vrabcev prodanih za dva [] novčiča, pa niti eden izmed njih ni pozabljen pred Bogom? 7Toda celó vsi lasje vaše glave so prešteti. Ne bojte se torej: vredni ste več kakor mnogo vrabcev. 8 [] Prav tako vam pravim: 'Kdorkoli me bo priznal pred ljudmi, njega bo prav tako Sin človekov priznal pred Božjimi angeli:' 9toda kdor me zataji pred ljudmi, bo zatajen pred Božjimi angeli. 10Kdorkoli pa bo govoril besedo proti Sinu človekovemu, mu bo odpuščeno: toda tistemu, ki preklinja proti Svetemu Duhu, ne bo odpuščeno. 11 [] In ko vas privedejo v sinagoge in k sodnikom in oblastem, ne premišljujte kakšno ali katero besedo boste odgovorili ali kaj boste rekli: 12kajti Sveti Duh vas bo v tej isti uri poučil kaj morate reči." 13Eden iz skupine pa mu je rekel: "Učitelj, spregovori mojemu bratu, naj dediščino deli z menoj." 14On pa mu je rekel: "Človek, kdo me je naredil sodnika ali delivca med vama?" 15In rekel jim je: "Pazite in čuvajte se lakomnosti: kajti bistvo človeškega življenja ni v obilju stvari, ki jih poseduje." 16In povedal jim je prispodobo, rekoč: "Zemlja nekega bogataša je obilno obrodila: 17in mislil si je sam pri sebi, rekoč: 'Kaj bom storil, ker nimam prostora kamor bi spravil svoje sadove?' 18Pa je rekel: 'To bom storil: podrl bom svoje skednje in zgradil večje; in tja bom spravil vse svoje sadove in svoje dobrine.' 19Svoji duši pa bom rekel: 'Duša, veliko dobrin imaš čakajočih za mnogo let; vzemi svoj počitek, jej, pij in bodi vesela.' 20Toda Bog mu je rekel: 'Ti bedak, to noč bo tvoja duša zahtevana od tebe: čigave bodo potem te stvari, ki si jih pripravil?' 21Tak je kdor zaklade shranjuje zase, ni pa bogat pred Bogom." 22Svojim učencem pa je rekel: "Zatorej vam pravim: [] 'Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli; niti za telo, kaj boste oblekli. 23Življenje je več kakor hrana in telo je več kakor oblačilo. 24Razmislite o krokarjih: kajti niti ne sejejo niti ne žanjejo; kakor nimajo niti skladišča niti skednja; pa jih Bog hrani: koliko boljši ste vi kakor perjad? 25* In kdo izmed vas lahko s premišljevanjem svoji postavi doda en komolec? 26Če torej niste zmožni storiti to stvar, ki je najmanj pomembna, čemu razmišljate za ostalo? 27Razmislite o lilijah kako rastejo: ne garajo, ne predejo; in vendarle vam pravim, da Salomon v vsej svoji slavi ni bil oblečen kakor ena izmed teh. 28Če torej Bog tako oblači travo, ki je danes na polju in je jutri vržena v peč; kako mnogo bolj bo oblačil vas, oh vi maloverni? 29In ne iščite kaj boste jedli ali kaj boste pili, niti ne bodite dvomljivega mišljenja. 30Kajti za vsemi temi stvarmi povprašujejo narodi sveta: vaš Oče pa ve, da imate potrebo za temi stvarmi. 31Toda raje iščite Božje kraljestvo; in vse te stvari vam bodo dodane. 32Ne bojte se, mali trop; kajti dobra volja vašega Očeta je, da vam da kraljestvo. 33Prodajte kar imate in dajte miloščino; [] pripravite si mošnje, ki ne ostarijo, zaklad v nebesih, ki ne izneveri, kjer se noben tat ne približa, niti molj ne razkraja. 34Kajti kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce. 35 [] Naj bodo vaša ledja opasana in vaše svetilke prižgane; 36in vi sami kakor ljudje, ki čakajo na svojega gospodarja, ko se bo vrnil s poroke; da kadar pride in potrka, mu lahko takoj odprejo. 37Blagoslovljeni so tisti služabniki, katere bo gospodar, ko pride, našel čuječe: resnično vam pravim, da se bo opasal in jih primoral, da se usedejo k obedu in bo prišel ter jim stregel. 38In če bo prišel ob drugi straži ali če pride ob tretji straži in jih najde takó, blagoslovljeni so tisti služabniki. 39 [] In vedite to, da če bi hišni oče vedel katero uro bo prišel tat, bi stražil in ne bi dovolil, da bi bila njegova hiša vlomljena. 40Bodite torej tudi vi pripravljeni: kajti Sin človekov prihaja ob uri, za katero ne mislite." 41Potem mu je Peter rekel: "Gospod, govoriš to prispodobo nam ali celó vsem?" 42Gospod pa je rekel: "Kdo je potem ta zvesti in modri oskrbnik, ki ga bo njegov gospodar naredil za vladarja nad njegovo družino, da jim ob pravšnjem obdobju da njihove deleže hrane? 43Blagoslovljen je ta služabnik, ki ga bo njegov gospodar, ko pride, našel tako početi. 44Resnično vam povem, da ga bo naredil za vladarja nad vsem kar ima. 45Toda če pa ta služabnik v svojem srcu reče: 'Moj gospodar odlaša svoj prihod; in bo pričel pretepati sluge in dekle, jesti in piti ter biti pijan; 46bo gospodar tega služabnika prišel na dan, ko ga ne pričakuje in ob uri, ki se je ne zaveda in ga bo razsekal narazen ter mu določil njegov delež z neverniki. 47Ta služabnik, ki je poznal voljo svojega gospodarja, pa se ni pripravil, niti ni storil glede na njegovo voljo, bo pretepen z mnogimi udarci biča. 48Toda kdor ni vedel, pa je zagrešil stvari vredne bičanja, bo pretepen z manj udarci biča. Kajti komurkoli je mnogo dano, se bo od njega mnogo zahtevalo; in komur so ljudje mnogo izročili, od njega bodo terjali tem več. 49Prišel sem, da pošljem ogenj na zemljo; in kako si želim, da bi bil že prižgan? 50Toda imam krst s katerim moram biti krščen; in kako sem omejen, dokler se to ne dovrši! 51 [] Mislite, da sem prišel, da dam mir na zemljo? Povem vam: 'Ne; temveč prej razkol: 52kajti odslej jih bo v eni hiši pet razdeljenih, trije proti dvema in dva proti trem. 53Oče bo razdeljen proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčerki in hčerka proti materi; tašča proti snahi in snaha proti njeni tašči.' 54Ljudstvu pa je rekel tudi: [] 'Ko vidite oblak dvigati se iz zahoda, nemudoma pravite: 'Dež prihaja;' in tako se zgodi. 55In ko vidite pihati južni veter, pravite: 'Vroče bo;' in tako se pripeti. 56Vi hinavci, lahko razpoznate obličje neba in zemlje; toda kako to, da ne razpoznate tega časa? 57Da in zakaj celó sami od sebe ne sodite kar je prav? 58 [] Ko greš s svojim nasprotnikom k oblastniku, ko si še na poti, se posveti prizadevanju, da boš lahko osvobojen pred njim; da te ne bi privlekel k sodniku in sodnik te izroči častniku, častnik pa te vrže v ječo. 59Povem ti; ne boš odšel od tam, dokler ne odplačaš tudi zadnjega [] kovanca."