1Ker so že mnogi vzeli v roke, da po vrsti uredijo izjavo o teh stvareh, ki se najbolj gotovo verjamejo med nami, 2kakor so nam jih izročili, kateri so bili od začetka priče in služabniki besede; 3se je tudi meni zdelo dobro, od samega začetka imeti popolno razumevanje o vseh stvareh, da tebi, nadvse odlični Teófil, napišem po vrsti, 4da lahko spoznaš zagotovost o teh stvareh, o katerih si bil poučen. 5V dneh Heroda, judejskega kralja, je bil neki duhovnik, imenovan Zaharija, iz Abíjeve skupine: njegova žena pa je bila izmed Aronovih hčera in njeno ime je bilo Elizabeta. 6Oba pa sta bila pravična pred Bogom in sta brez krivde živela po vseh Gospodovih zapovedih in predpisih. 7Ker pa je bila Elizabeta jalova in sta bila torej oba zelo zvrhana v letih, nista imela nobenega otroka. 8Pripetilo pa se je, medtem ko je pred Bogom opravljal duhovniško opravilo, po vrstnem redu svoje skupine, 9glede na navado duhovniškega opravila, ko je odšel v Gospodov tempelj, da je bil na njem žreb, da zažge kadilo. 10 [] Celotna množica ljudstva pa je ob času zažiganja kadila zunaj molila. 11In prikazal se mu je Gospodov angel in stal na desni strani kadilnega oltarja. 12In ko ga je Zaharija zagledal, je bil zaskrbljen in strah je padel nanj. 13Toda angel mu je rekel: "Ne boj se, Zaharija: kajti tvoja molitev je bila uslišana; in tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina, imenoval pa ga boš Janez. 14In imel boš radost in veselje; ob njegovem rojstvu pa se bodo mnogi veselili. 15Kajti velik bo v Gospodovih očeh in ne bo pil niti vina niti močne pijače; in celó od trebuha svoje matere bo izpolnjen s Svetim Duhom. 16 [] In mnoge izmed Izraelovih otrok bo obrnil h Gospodu, njihovemu Bogu. 17In šel bo pred njim z Elijevem duhom in močjo, da obrne srca očetov k otrokom in neubogljive k modrosti pravičnih; da pripravi ljudstvo pripravljeno za Gospoda. 18Zaharija pa je angelu rekel: "Po čem bom to spoznal? Kajti starec sem, moja žena pa je zelo zvrhana v letih." 19Angel pa mu odgovori in reče: "Jaz sem Gabriel, ki stojim v prisotnosti Boga; poslan pa sem bil, da ti spregovorim in da ti pokažem te vesele novice. 20Glej, ker nisi verjel mojim besedam, ki se bodo uresničile ob njihovih pravih časih, pa boš postal nem in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bodo te besede izpolnile." 21Ljudstvo pa je čakalo na Zaharija in se čudilo, da se je tako dolgo mudil v templju. 22Ko pa je prišel ven, jim ni mogel spregovoriti: in dojeli so, da je imel v templju videnje: kajti dajal jim je znamenja, ostal pa je brez besed. 23Pripetilo pa se je, kakor hitro so bili dnevi njegovega služenja dokončani, da se je odpravil k svoji lastni hiši. 24Po teh dneh pa je njegova žena Elizabeta spočela in se pet mesecev skrivala, rekoč: 25"Tako je Gospod sklenil z menoj v dneh, v katerih je pogledal name, da odvzame mojo sramoto izmed ljudi." 26V šestem mesecu pa je bil od Boga poslan angel Gabriel v galilejsko mesto, imenovano Nazaret, 27k devici, zaročeni možu, katerega ime je bilo Jožef, iz Davidove hiše; devici pa je bilo ime Marija. 28In angel je vstopil k njej ter rekel: "Pozdravljena, ti, ki si zelo spoštovana, Gospod je s teboj: blagoslovljena si ti med ženskami." 29Ko pa ga je zagledala, je bila ob njegovem govoru zaskrbljena in v svojih mislih preudarjala, kakšne vrste pozdrav naj bi to bil. 30Angel pa ji je rekel: "Ne boj se, Marija: kajti pri Bogu si našla naklonjenost. 31 [] In glej, spočela boš v svojem trebuhu in rodila sina in njegovo ime bodo imenovali JEZUS. 32Velik bo in imenovan bo Sin Najvišjega: Gospod Bog pa mu bo dal prestol njegovega očeta Davida: 33 [] in nad Jakobovo hišo bo vladal večno; in njegovemu kraljestvu ne bo konca." 34Potem je Marija rekla angelu: "Kako se bo to zgodilo, ker ne spoznam moškega?" 35Angel pa je odgovoril in ji rekel: "Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila: zato bo tudi ta sveta oseba, ki bo rojena od tebe, imenovana Božji Sin. 36In glej, tvoja sestrična Elizabeta, je prav tako v svoji visoki starosti spočela sina: in to je šesti mesec z njo, ki je bila imenovana jalova. 37Kajti z Bogom ne bo nič nemogoče." 38Marija pa je rekla: "Glej, Gospodova pomočnica; naj se mi zgodi glede na tvojo besedo." In angel je odšel od nje. 39Marija pa je v teh dneh vstala ter z naglico odšla v hribovito deželo, v Judovo mesto; 40in vstopila je v Zaharijevo hišo ter pozdravila Elizabeto. 41In pripetilo se je, ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, da je dete poskočilo v njenem trebuhu; in Elizabeta je bila izpolnjena s Svetim Duhom: 42in zaklicala je z močnim glasom ter rekla: "Blagoslovljena si ti med ženskami in blagoslovljen je sad tvojega trebuha. 43In od kod je meni to, da bi prišla k meni mati mojega Gospoda? 44Kajti, glej, brž ko je glas tvojega pozdrava zazvenel v mojih ušesih, je dete v mojem trebuhu od radosti poskočilo. 45In blagoslovljena je tista, ki je verovala: kajti izpolnile se bodo te besede, ki so ji bile povedane od Gospoda." 46Marija pa je rekla: "Moja duša poveličuje Gospoda 47in moj duh se veseli v Bogu, mojem Odrešeniku. 48Kajti ozrl se je na nizek stan svoje pomočnice: kajti glej, odslej me bodo vsi rodovi imenovali blagoslovljeno. 49Kajti tisti, ki je mogočen, mi je storil velike stvari; in sveto je njegovo ime. 50In njegovo usmiljenje je od roda do roda nad tistimi, ki se ga bojijo. 51 [] S svojim laktom je pokazal moč; [] ponosne je razgnal v domišljiji njihovih src. 52 [] Mogočne je odstranil z njihovih prestolov in povišal te z nizkim položajem. 53 [] Lačne je napolnil z dobrinami; bogate pa je odpustil prazne. 54Pomagal je svojemu služabniku Izraelu, [] v spomin njegovemu usmiljenju; 55 [] in govoril je našim očetom, Abrahamu in njegovemu semenu na veke." 56Marija pa je z njo ostala približno tri mesece in se vrnila v svojo lastno hišo. 57Torej prišel je Elizabetin polni čas, ko naj bi rodila; in rodila je sina. 58Njeni sosedje in njeni sorodniki pa so slišali, kako je Gospod nad njo izkazal veliko usmiljenje; in veselili so se z njo. 59Pripetilo pa se je, da so na osmi dan prišli, da obrežejo otroka; in poimenovali so ga Zaharija, po imenu njegovega očeta. 60Njegova mati pa je odgovorila in rekla: "Ne tako; temveč se bo imenoval Janez." 61Rekli pa so ji: "Nikogar v tvojem sorodstvu ni, ki je poimenovan s tem imenom." 62In naredili so znamenja njegovemu očetu, kako bi ga on imenoval. 63On pa je prosil za pisalno deščico in napisal, rekoč: "Njegovo ime je Janez." In vsi so se čudili. 64Njegova usta pa so se takoj odprla in njegov jezik se je sprostil in je spregovoril ter hvalil Boga. 65In strah je prišel na vse, ki so prebivali naokoli njih: vse te besede pa so se razglasile naokoli po vseh hribih judejske dežele. 66Vsi pa, ki so jih slišali, so si jih položili v svoja srca, rekoč: "Kakšne vrste otrok bo to!" In Gospodova roka je bila z njim. 67Njegov oče Zaharija pa je bil izpolnjen s Svetim Duhom in prerokoval, rekoč: 68"Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog; kajti obiskal je in odkupil svoje ljudstvo 69 [] in za nas je dvignil v življenje rog rešitve duš v hiši svojega služabnika Davida; 70 [] kakor je govoril po ustih svojih svetih prerokov, ki so bili odkar je svet nastal: 71da bi bili mi lahko rešeni pred našimi sovražniki in pred roko vseh, ki nas sovražijo; 72da opravi usmiljenje obljubljeno našim očetom in se spomni svoje svete zaveze; 73 [] prisege, s katero je prisegel našemu očetu Abrahamu, 74da nam bo zagotovil, da mu bomo osvobojeni iz roke naših sovražnikov, lahko služili brez strahu, 75v svetosti in pravičnosti pred njim, vse dni našega življenja. 76Ti, otrok, pa boš imenovan prerok Najvišjega: kajti šel boš pred Gospodov obraz, da pripraviš njegove poti; 77da daš njegovemu ljudstvu spoznanje rešitve duš z odkupitvijo njihovih grehov, 78po nežnem usmiljenju našega Boga; s čimer nas je obiskalo svitanje od zgoraj, 79da da svetlobo tem, ki sedijo v temi in v smrtni senci, da vodi naša stopala na pot miru." 80Otrok pa je rastel in se razvijal v duhu in bil je v puščavah do dneva njegove pojavitve Izraelu.