1Bil je človek izmed farizejev, po imenu Nikodém, vladar Judov:
2ta isti je ponoči prišel k Jezusu in mu rekel: "Rabi, vemo, da si učitelj, ki je prišel od Boga: kajti noben človek ne more delati teh čudežev, katere delaš ti, razen če ni Bog z njim."
3Jezus je odgovoril in mu rekel: "Resnično, resnično, povem ti: 'Razen če se človek ponovno ne rodi, ne more videti Božjega kraljestva.'"
4Nikodém mu reče: "Kako je lahko človek ponovno rojen, ko je star? Ali lahko drugič vstopi v trebuh svoje matere in se rodi?"
5Jezus je odgovoril: "Resnično, resnično, povem ti: 'Razen če se človek ne rodi iz vode in iz Duha, ne more vstopiti v Božje kraljestvo.'
6To, kar je rojeno iz mesa, je meso; in to, kar je rojeno iz Duha, je duh.
7Ne čudi se, da sem ti rekel: 'Moraš se ponovno roditi.'
8Veter piha kjer želi in slišiš zvok le-tega, toda ne moreš povedati odkod prihaja in kam gre: tako je z vsakomur, ki je rojen iz Duha."
9Nikodém je odgovoril in mu rekel: "Kako so te stvari mogoče?"
10Jezus je odgovoril in mu rekel: "Ali si ti učitelj Izraelu, pa ne veš teh stvari?
11Resnično, resnično, povem ti: 'Mi govorimo to, kar vemo in pričujemo to, kar smo videli; vi pa našega pričevanja ne sprejemate.
12Če sem vam govoril zemeljske stvari in niste verovali, kako boste verovali, če vam povem o nebeških stvareh?
13Noben človek pa se ni dvignil do nebes, razen tisti, ki je prišel dol z nebes, celó Sin človekov, ki je v nebesih.
14 [] In kakor je Mojzes dvignil kačo v divjini, točno tako mora biti dvignjen Sin človekov:
15* da kdorkoli veruje vanj, ne bi umrl, temveč ima večno življenje.
16* [] Kajti Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da kdorkoli veruje vanj, ne bi umrl, temveč ima večno življenje.
17 [] Kajti Bog svojega Sina ni poslal na svet, da svet obsodi; temveč, da bi bil svet po njem lahko rešen.
18Kdor veruje vanj, ni obsojen: toda kdor ne veruje, je že obsojen, ker ni veroval v ime edinorojenega Božjega Sina.
19 [] To pa je obsodba, da je svetloba prišla na svet, ljudje pa so raje ljubili temo kakor svetlobo, ker so bila njihova dejanja hudobna.
20Kajti vsakdo, ki počne zlo, sovraži svetlobo, niti ne prihaja k svetlobi, da njegova dejanja ne bi bila ozmerjana.
21Toda kdor počne resnico, prihaja k svetlobi, da bi se njegova dejanja lahko razodela, da so narejena v Bogu.'"
22 [] Po teh besedah so prišli Jezus in njegovi učenci v judejsko deželo; in z njimi je ostal tam ter krščeval.
23Pa tudi Janez je krščeval v Enónu blizu Salíma, ker je bilo tam veliko vode: in prihajali so in bili so krščeni.
24Kajti Janez še ni bil vržen v ječo.
25Potem je med nekaterimi Janezovimi učenci in Judi nastalo pričkanje glede očiščevanja.
26In prišli so k Janezu ter mu rekli: "Rabi, kdor je bil s teboj onstran Jordana, [] kateremu prinašaš pričevanje, glej, isti krščuje in vsi ljudje prihajajo k njemu."
27Janez je odgovoril in rekel: [] "Človek ne more prejeti ničesar, razen če mu ni dano z neba.
28Vi sami mi prinašate pričevanje, da sem rekel: [] 'Jaz nisem Kristus, temveč, da sem poslan pred njim.'
29Kdor ima nevesto, je ženin: toda ženinov prijatelj, ki stoji in ga sliši, se zelo razveseljuje zaradi ženinovega glasu: ta moja radost je torej dopolnjena.
30On mora rasti, toda jaz se moram manjšati.
31Kdor prihaja od zgoraj, je nad vsemi: kdor je iz zemlje, je zemeljski in govori zemeljsko: kdor prihaja z neba, je nad vsemi.
32Kar pa je videl in slišal, to pričuje; in noben človek ne sprejema njegovega pričevanja.
33Kdor je sprejel njegovo pričevanje, [] je pristavil k njegovemu pečatu, da je Bog resničen.
34Kajti tisti, katerega je Bog poslal, govori Božje besede: kajti Bog mu ne daje Duha na mero.
35 [] Oče ljubi Sina in mu je vse stvari dal v njegovo roko.
36 [] Kdor veruje v Sina, ima večno življenje: kdor pa ne veruje Sinu, ne bo videl življenja; temveč na njem ostaja Božji bes."