1Te besede je govoril Jezus in svoje oči dvignil k nebu ter rekel: "Oče, prišla je ura; poveličaj svojega Sina, da tudi tvoj Sin lahko poveliča tebe: 2 [] kakor si mu izročil oblast nad vsem mesom, da bi on lahko dal večno življenje tolikim, kolikor si mu jih dal. 3In to je večno življenje, da bodo lahko spoznali tebe, edinega resničnega Boga in Jezusa Kristusa, katerega si poslal. 4Jaz sem te poveličal na zemlji: končal sem delo, ki si mi ga dal, da ga opravim. 5In sedaj, oh, Oče, me poveličaj pri samem sebi s slavo, ki sem jo imel s teboj, preden je bil svet. 6Razglasil sem tvoje ime ljudem, katere mi daješ iz tega sveta: bili so tvoji in ti jih daješ meni; in ohranili so tvojo besedo. 7Sedaj so spoznali, da so vse stvari, katerekoli si mi dal, od tebe. 8Kajti dal sem jim besede, katere si mi ti dal; in sprejeli so jih [] in zagotovo so spoznali, da sem prišel od tebe in verovali so, da si me ti poslal. 9Jaz prosim zanje: ne prosim za svet, temveč za te, ki si mi jih ti dal; kajti tvoji so. 10In vsi moji so tvoji in tvoji so moji; in poveličan sem v njih. 11Sedaj pa nisem več na svetu, toda ti so na svetu, jaz pa prihajam k tebi. Sveti Oče, po svojem lastnem imenu ohrani te, katere si mi dal, da bodo lahko eno, kakor sva midva. 12Dokler sem bil z njimi na svetu, sem jih varoval v tvojem imenu: te, katere mi daješ, sem obvaroval in nihče izmed njih ni izgubljen, razen sina prekletstva; [] da se lahko izpolni pismo. 13Sedaj pa prihajam k tebi; in te stvari govorim na svetu, da bodo mojo radost lahko imeli v sebi izpolnjeno. 14Dal sem jim tvojo besedo; svet pa jih je sovražil, ker niso od sveta, celó kakor jaz nisem od sveta. 15Ne prosim, da bi jih vzel iz sveta, temveč, da bi jih varoval pred zlom. 16Niso od sveta, celó kakor jaz nisem od sveta. 17Posvetí jih po svoji resnici: tvoja beseda je resnica. 18Kakor si me ti poslal v svet, točno tako sem jih tudi jaz poslal v svet. 19Zaradi njih pa se posvečujem, da bodo lahko tudi oni posvečeni z resnico. 20Niti ne prosim samo za té, temveč tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame; 21da bi bili lahko vsi eno; kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili lahko tudi oni eno v nama: da bi svet lahko veroval, da si me ti poslal. 22Slavo pa, katero mi daješ, sem dal njim; da bodo lahko eno, tako kakor sva midva eno: 23jaz v njih in ti v meni, da bodo lahko izpopolnjeni v enem; in da bo svet lahko spoznal, da si me ti poslal in da si jih ljubil, kakor si ljubil mene. 24 [] Oče, hočem, da bodo tudi tisti, katere si mi dal, z menoj kjer sem jaz; da bodo lahko gledali mojo slavo, ki si mi jo dal: kajti ljubil si me pred ustanovitvijo sveta. 25Oh, pravični Oče, svet te ni spoznal: toda jaz sem te spoznal in ti so spoznali, da si me ti poslal. 26In oznanil sem jim tvoje ime in ga bom oznanjal: da bo lahko ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in jaz v njih."