1"Te besede sem vam govoril, da se ne bi pohujšali. 2Izločali vas bodo iz sinagog: da, prihaja čas, da bo, kdorkoli vas ubija, mislil, da dela Bogu uslugo. 3Te stvari pa vam bodo storili, ker niso spoznali niti Očeta, niti mene. 4Toda te stvari sem vam povedal, da se boste lahko spomnili, ko bo prišel čas, da sem vam povedal o njih. Teh stvari pa vam spočetka nisem povedal, ker sem bil z vami. 5Toda sedaj grem svojo pot k njemu, ki me je poslal; pa me nihče izmed vas ne vpraša: 'Kam greš?' 6Toda ker sem vam povedal te besede, je vaše srce napolnila bridkost. 7Vendar vam govorim resnico. Za vas je koristno, da odidem: kajti če ne odidem, potem Tolažnik ne bo prišel k vam; toda če odidem, vam ga bom poslal. 8Ko pa pride, bo ozmerjal svet o grehu in o pravičnosti in o sodbi: 9o grehu, ker ne verujejo vame; 10o pravičnosti, ker grem k svojemu Očetu in me ne boste več videli; 11o sodbi, ker je princ tega sveta obsojen. 12Imam vam povedati še mnogo stvari, toda sedaj jih ne morete nositi. 13Vendar, ko pride on, Duh resnice, vas bo usmerjal v vso resnico: kajti ne bo govoril iz sebe; temveč karkoli bo slišal, to bo govoril: in oznanil vam bo stvari, ki pridejo. 14On me bo poveličal: kajti prejel bo od mojega in vam bo to oznanil. 15Vse stvari, ki jih ima Oče, so moje: torej sem rekel, da bo vzel od mojega in vam bo to oznanil. 16* Malo časa in me ne boste videli: in ponovno, malo časa in me boste videli, ker grem k Očetu." 17Tedaj so nekateri izmed njegovih učencev med seboj govorili: "Kaj je to, da nam pravi: 'Malo časa in me ne boste videli: in ponovno, malo časa in me boste videli:' in: 'Ker grem k Očetu?'" 18Rekli so torej: "Kaj je to, kar pravi: 'Malo časa?' Ne moremo povedati kaj pravi." 19Torej Jezus je vedel, da so ga bili željni vprašati in jim je rekel: "Ali med seboj povprašujete, ker sem rekel: 'Malo časa in me ne boste videli: in ponovno, malo časa in me boste videli?' 20Resnično, resnično, povem vam: 'Da boste jokali in žalovali, toda svet se bo veselil: vi pa boste žalostni, toda vaša žalost bo obrnjena v radost.' 21Ženska, ko je v porodnih bolečinah, ima bridkost, ker je prišla njena ura: toda takoj, ko je razbremenjena otroka, se zaradi radosti, da je človek rojen na svet, ne spominja več tesnobe. 22In zato imate sedaj bridkost: toda ponovno vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in vaše radosti vam nihče ne bo odvzel. 23Na tisti dan pa me ne boste ničesar vprašali. [] Resnično, resnično, povem vam: 'Karkoli boste zahtevali od Očeta v mojem imenu, vam bo to dal.' 24Doslej niste ničesar zahtevali v mojem imenu: zahtevajte in boste prejeli, da bo vaša radost lahko popolna. 25Te stvari sem vam govoril v pregovorih: toda prihaja čas, ko vam ne bom več govoril v pregovorih, temveč vam bom o Očetu odkrito oznanil. 26Na tisti dan boste zahtevali v mojem imenu: ne pravim pa vam, da bom jaz prosil Očeta za vas: 27kajti sam Oče vas ima rad, ker ste me ljubili in ste verovali, da sem prišel od Boga. 28Prišel sem od Očeta in prišel sem na svet: zopet zapustim svet in grem k Očetu." 29Njegovi učenci so mu rekli: "Glej, sedaj govoriš odkrito in ne govoriš pregovora. 30Sedaj smo prepričani, da veš vse stvari in ne potrebuješ, da bi te katerikoli človek vprašal: po tem verujemo, da si prišel od Boga." 31Jezus jim je odgovoril: "Sedaj verujete? 32 [] Glejte, prihaja ura, da, pravkar je prišla, da boste razkropljeni, vsak k svojemu lastnemu in me boste pustili samega: vendar pa nisem sam, ker je Oče z menoj. 33Te stvari sem vam govoril, da boste lahko imeli mir v meni. Na svetu boste imeli stisko: toda bodite dobre volje; jaz sem svet premagal."