1Bog pa se je spomnil Noeta in vsakega živega bitja in vse živine, ki je bila z njim na barki: in Bog je naredil veter, da je šel čez zemljo in vode so se znižale; 2tudi studenci globin in okna neba so bila ustavljena in dež z neba je bil zadržan; 3in vode so se nenehno vračale iznad zemlje: in po koncu sto petdesetih dni so bile vode znižane. 4In barka je obstala v sedmem mesecu, na sedemnajsti dan meseca, na araratskih gorah. 5Vode pa so nenehno upadale do desetega meseca: v desetem mesecu, na prvi dan meseca, so bili vidni vrhovi gora. 6Pripetilo pa se je ob koncu štiridesetih dni, da je Noe odprl okno barke, ki jo je naredil: 7in izpustil krokarja, ki je letal sem ter tja, dokler se vode iznad zemlje niso posušile. 8Od sebe je izpustil tudi golobico, da vidi, če so se vode znižale iznad obličja tal; 9toda golobica ni našla počitka za podnožje svojega stopala in se je vrnila k njemu v barko, kajti vode so bile na obličju celotne zemlje: potem je iztegnil svojo roko in jo prijel ter potegnil k sebi v barko. 10Okleval pa je še drugih sedem dni; in golobico ponovno izpustil iz barke; 11in golobica je zvečer priletela k njemu; in glej, v njenem kljunu je bil odtrgan oljčni list: tako je Noe spoznal, da so bile vode iznad zemlje znižane. 12In okleval je še drugih sedem dni; in izpustil golobico; ki se ni več ponovno vrnila k njemu. 13Pripetilo pa se je v šeststo prvem letu, v prvem mesecu, prvi dan meseca, [da] so se vode iznad zemlje posušile: in Noe je odstranil pokrivalo barke ter pogledal in glej, obličje tal je bilo suho. 14* In v drugem mesecu, na sedemindvajseti dan meseca, je bila zemlja suha. 15In Bog je spregovoril Noetu, rekoč: 16"Pojdi iz barke ti in tvoja žena in tvoji sinovi in žene tvojih sinov s teboj. 17S seboj privedi vsako živo bitje, ki je s teboj od vsega mesa, tako od perjadi kakor od živine in od vsakega plazečega bitja, ki se plazi na zemlji; da se bodo na zemlji lahko obilno plodili in bodo rodovitni in se množili na zemlji. 18In Noe se je izkrcal in njegovi sinovi in njegova žena in žene njegovih sinov z njim: 19vsaka žival, vsako plazeče bitje in vsaka perjad in karkoli se plazi na zemlji, po svojih vrstah, so se izkrcali iz barke. 20In Noe je zgradil otlar GOSPODU; in vzel od vsake čiste živali in od vsake čiste perjadi ter na oltarju daroval žgalne daritve. 21GOSPOD pa je zavohal prijeten vonj; in GOSPOD je v svojem srcu rekel: "Zaradi človeka tal ne bom več ponovno preklel; kajti zamisel [] človekovega srca je hudobna od njegove mladosti; niti ne bom več ponovno udaril vsakega živega bitja, kakor sem storil. 22Dokler ostaja zemlja, čas setve in žetve in mraz in vročina in poletje in zima in dan in noč ne bodo prenehali."