1In pripetilo se je po teh stvareh, da je Jožefu nekdo povedal: "Poglej, tvoj oče je bolan:" in s seboj je vzel svoja dva sinova, Manáseja in Efrájima. 2In nekdo je Jakobu povedal ter rekel: "Glej, tvoj sin Jožef prihaja k tebi:" in Izrael se je okrepil in sedel na posteljo. 3In Jakob je Jožefu rekel: "Bog Vsemogočni se mi je prikazal pri Luzu, [] v kánaanski deželi in me blagoslovil. 4In mi rekel: 'Glej, jaz te bom naredil rodovitnega in te namnožil in jaz bom iz tebe naredil množico ljudstva; in to deželo bom dal tvojemu semenu za teboj za večno posest.' 5In sedaj, tvoja dva [] sinova, Efrájim in Manáse, ki sta ti bila rojena v egiptovski deželi, preden sem prišel k tebi v Egipt, sta moja; kakor Ruben in Simeon, bosta moja. 6Tvoji potomci, ki jih boš zaplodil za njima, pa bodo tvoji in bodo imenovani po imenu njunih bratov v njihovi dediščini. 7In kar se mene tiče, ko sem prišel iz Padana, [] je v kánaanski deželi poleg mene umrla Rahela, na poti, ko je bilo le še malo poti, da pride v Efráto: in pokopal sem jo tam, na poti v Efráto; ta isti je Betlehem." 8In Izrael je zagledal Jožefova sinova ter rekel: "Kdo sta ta [dva]?" 9In Jožef je svojemu očetu rekel: "Onadva sta moja sinova, katera mi ju je Bog dal na tem kraju." In rekel je: "Privedi ju, prosim te, k meni in jaz ju bom blagoslovil." 10Torej, Izraelove oči so bile od starosti temne,tako da ni mogel videti. In privedel ju je bliže k njemu; in on ju je poljubil ter ju objel. 11In Izrael je Jožefu rekel: "Nisem si mislil, da bom videl tvoj obraz: in, glej, Bog mi je pokazal tudi tvoje seme." 12In Jožef ju je odvedel izpred njegovih kolen in se sam s svojim obrazom priklonil k zemlji. 13In Jožef je prijel oba, Efrájima na svojo desnico proti Izraelovi levici in Manáseja na svojo levico proti Izraelovi desnici in ju privedel k njemu. 14In Izrael je iztegnil svojo desnico in jo položil na Efrájimovo glavo, ki je bil mlajši, svojo levico pa na Manásejevo glavo, premišljeno vodeč svoji roki; kajti Manáse je bil prvorojenec. 15In blagoslovil [] je Jožefa ter rekel: "Bog, pred katerim sta hodila moja očeta Abraham in Izak, Bog, ki me je hranil vse moje dolgo življenje do današnjega dne, 16angel, ki me je odkupil od vsega zla, blagoslovi dečka; in naj bo moje ime imenovano na njiju in ime mojih očetov, Abrahama in Izaka; in naj zrasteta v množico na sredi zemlje. 17In ko je Jožef videl, da je njegov oče svojo desnico položil na Efrájimovo glavo, ga je to razžalilo: in prijel je roko svojega očeta, da jo odmakne z Efrájimove glave na Manásejevo glavo. 18In Jožef je svojemu očetu rekel: "Ne tako, moj oče: kajti ta je prvorojenec; svojo desnico položi na njegovo glavo." 19Njegov oče pa je odklonil in rekel: "Vem to, moj sin, vem to: tudi on bo postal ljudstvo in tudi on bo velik: toda njegov mlajši brat bo resnično večji kakor on in njegovo seme bo postalo množica narodov." 20In blagoslovil jih je ta dan, rekoč: "V tebi bo Izrael blagoslovljen," rekoč: "Bog [naj] te naredi kakor Efrájima in kakor Manáseja:" in Efrájima je postavil pred Manáseja. 21In Izrael je rekel Jožefu. "Glej, jaz umrem: toda Bog bo s teboj in te bo ponovno privedel v deželo tvojih očetov. 22Poleg tega sem ti dal en delež nad tvojimi brati, ki sem ga s svojim mečem in s svojim lokom vzel iz roke Amoréjcev."